Pod streho
4724 ogledov

Za sončno elektrarno na strehi dobite subvencijo, če je ta na tleh, pa ne!

Sončna elektrarna Profimedia
Če nimate ustrezne strehe za sončno elektrarno, jo lahko postavite na tla, vključite se lahko v sistem samooskrbe, vendar pri Eko skladu ne boste dobili subvencije za njeno postavitev.

Sistem samooskrbe z elektriko, proizvedeno iz obnovljivih virov energije za gospodinjstva preprosto povedano pomeni, da postavite sončno elektrarno s priključno močjo največ 11 kWp, jo priključite na omrežje, potem pa proizvedeno elektriko oddajate v omrežje. Ob zaključku koledarskega leta dobite obračun, koliko elektrike ste oddali, koliko ste je porabili v gospodinjstvu, razliko pa boste ali doplačali ali pa dobili vrnjeno. Ves čas pa boste plačevati fiksne stroške za uporabo omrežja. 

Naložba je privlačna, poleg tega zanjo lahko pridobite nepovratna sredstva in kredit Eko sklada hkrati, zato marsikdo razmišlja o postaviti sončne elektrarne. A tako preprosto se izide le za lastnike hiš ali drugih pripadajočih objektov, ki imajo za postavitev sončne elektrarne primerno streho. Če je nimate, lahko sončno elektrarno postavite na tleh.

Sončna elektrarna | Avtor: Profimedia Profimedia

Uredba o samooskrbi ne ločuje elektrarn na strehi in na tleh

Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije ne ločuje sončnih elektrarn na strehi in tistih na tleh, tako da se z eno in drugo lahko vključite v sistem. „Uredba torej predpisuje pogoje za priklop ter velikost naprave, ne pa tega, kam mora biti naprava postavljena – lahko bi bila postavljena tudi na tleh,“ še dodajajo. 

Ko boste mislili, da ste našli rešitev, saj imate dovolj prostora, da sončno elektrarno postavite na tla, pa boste ugotovili, da lahko za njeno financiranje zaprosite za kredit Eko sklada, niste pa upravičeni do nepovratnih sredstev, saj so ta namenjena zgolj za spodbujanje naložb v sončne elektrarne na strehah. 

Elektrarna na tleh ni zaželena in ne potrebna

„Subvencije za sončno elektrarno, ki je postavljena na tla, ni mogoče dobiti, ker je bilo tako usklajeno z ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za infrastrukturo,“ skopo pojasnjujejo na Eko skladu.

Zakaj je tako, smo izvedeli na ministrstvu za infrastrukturo. „Postavitev naprav za samooskrbo na objekte je z urbanističnega oziroma prostorskega stališča optimalna, vsekakor je bolj primerna in zaželena kot postavitev tovrstnih naprav na tla, tako zaradi videza kot izrabe talnih površin, saj bi lahko zavzemale rodovitna in zazidljiva zemljišča. Streha je tudi sicer optimalna površina za postavitev tovrstne naprave, saj je grajena na višjem položaju kot ostali objekti, zato je manj motečih senc dreves in hiš, z gradnjo na poševni strehi se privarčuje na konstrukcijah za naklon in dvigovanje proizvodne naprave.“

Lahko se strinjamo, da bi sončne elektrarne na tleh zavzele površine, ki bi jih bilo bolje izkoristiti za pridelavo hrane, in tudi pomislek o uporabi zazidljivih zemljišč za postavitev elektrarne je na mestu, težko pa se strinjamo z navedbami o sencah, višjem položaju streh in tem, da je streha najbolj optimalno mesto. 

Vsak lastnik zemljišča naj bi vedel, zakaj ga bo namenil, hkrati pa tudi s pomočjo strokovnjakov ocenil, ali je glede na lego, osončenost in osenčenost primerno za postavitev sončne elektrarne. Če ima njegovo zemljišče višji donos zaradi kmetijske rabe, ali pa lahko zazidljivo parcelo proda po dobri ceni, je gotovo ne bo namenil za sončno elektrarno. Če pa gre za degradiran in neizkoriščen kos zemlje, bi bila sončna elektrarna na njem lahko še kako smiselna odločitev.

Dejstvo je tudi, da po svetu večina sončnih elektrarn stoji na tleh, saj je tako njihova orientacija lahko bistveno bolj optimalna, prav tako naklon. Poleg tega lahko na panele namestimo sledilce, ki njihov naklon in orientacijo spreminjajo glede na pot sonca, tako da imajo sončne elektrarne na tleh tudi do 40 odstotkov večje izkoristke.

Sončna elektrarna | Avtor: Profimedia Profimedia

Kljub temu na ministrstvu za infrastrukturo vztrajajo, „da so objekti praviloma najbolj primerne površine za postavitev tovrstnih naprav, postavitev na tleh ni zaželena in niti ni potrebna, saj uredba omogoča samooskrbo tudi končnim odjemalcem, katerih strehe niso primerne za postavitev naprave za samooskrbo.“ 

Ti odjemalci lahko sončno elektrarno postavijo tudi na bližnji garaži, gospodarskem poslopju ali kakšnem drugem pripadajočem objektu, pod pogojem, da je priklopljena na notranjo inštalacijo objekta, ki se samoooskrbuje. Vse naštete stavbe pa morajo izpolnjevati gradbene predpise, torej imeti morajo gradbena dovoljenja. Pa ni tako preprosto, saj ni nujno, da imajo našteti objekti, če jih gospodinjstvo sploh ima, ustrezno streho.

Prikrajšani za subvencijo v višini 20 odstotkov naložbe

Zato so lastniki hiš, ki nimajo druge možnosti, kot da sončno elektrarno postavijo na tla, na nek način prikrajšani. Poleg tega, da je naložba v takšno sončno elektrarno višja od naložbe v tisto na strehi, se pod nosom lahko obrišejo še za subvencijo. Najvišja, ki jo Eko sklad prizna za sončno elektrarno na strehi s priključno močjo 11kWp, kolikor je zgornja omejitev moči po uredbi za individualno samooskrbo, znaša 1980 evrov oziroma približno 20 odstotkov naložbe. Hkrati pa se lahko razliko naložbe financira z kreditom Eko sklada.

Za sončne elektrarne na tleh pa lahko  Eko sklad odobri kredit z obrestno mero, sestavljeno iz trimesečnega euribora in fiksnega pribitka 1,3 odstotka ter odplačilno dobo 10 let, kar je nekoliko bolj ugodno od kreditov, ki jih za ta namen ponujajo banke.

Zaradi razlik v subvencijah tako sončne elektrarne na tleh postanejo bistveno manj privlačne naložbe od tistih na strehah.

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.   


 
 

Komentarjev 4
  • matermila 16:05 19.julij 2019.

    Vesolje in človeška neumnost sta neskončna,vendar za vesolje nisem prepričan. A.Einstein

  • tomaz 10:06 19.julij 2019.

    Jaz jo na streho nebi dal, ker imam sleme sever-jug in je potrebna drugačna konstrukcuja, ki pa občutno otežuje čiščenje snega. Se pa računica tudi slučajno v našem konc ne izide (pri današnji ceni elektrike), kljub subvenciji. To je edino ...prikaži večo je edino lahko naložba, če imaš višek denarja in ga nimaš kam vtakniti za primer, da bi cena elektrike občutno narasla.

  • Skipi 10:04 19.julij 2019.

    Površino bi lahko izkoristili za pridelavo hrane?!, mislim kaj vse se še boste spomnili, malo ste že patetični s temi idejali.

Sorodne novice