Na novo smučarsko sezono se pripravljajo tudi vsi, ki skrbijo za varnost na smučiščih. Žičničarji se trudijo z zagotavljanjem čim večje varnosti, opozarjajo pa tudi na neustreznost predpisov, ki jim nalagajo stroške reševanja. V minuli sezoni se je na slovenskih smučiščih zgodilo 948 nesreč, prav toliko kot sezono pred tem.
Štirideset oseb s težkimi poškodbami
Inšpektorat RS za notranje zadeve je v lanski smučarski sezoni prejel zapisnike 948 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 968 oseb. 903 udeleženci je dobilo lahke telesne poškodbe, 40 pa težke. Obravnavali so tudi en smrtni primer zaradi nenadnega obolenja na smučišču. Tudi v sezoni 2017/2018 se je zgodilo 948 nesreč, v katerih se je 80 udeležencev hudo telesno poškodovalo, lahko poškodbo pa sta utrpela 802 udeleženca.
Kot izhaja iz letnega poročila inšpektorata o prejetih zapisnikih o ogledu nesreč, je največ ponesrečencev dobilo udarnine in podplutbe. 29 odstotkov udeležencev je utrpelo zvin, 12 odstotkov udeležencev pa zlom. Najpogostejše so poškodbe kolen, sledijo poškodbe glave, goleni in zapestja.
73 odstotkov ponesrečencev v lanski sezoni je bilo Slovencev, povečal pa se je delež ponesrečenih tujcev, med katerimi je bilo največ Hrvatov, Madžarov in Britancev. 82 odstotkov udeležencev se je ponesrečilo med smučanjem, 16 odstotkov pa med deskanjem. Štirje so doživeli nesrečo med sankanjem, trije med hojo po smučišču, dva pa pri vožnji z motornimi sanmi.
To so najpogostejši vzroki nesreč ...
Najpogostejši vzroki nesreč so bili padci po lastni krivdi, zarobljena smučka ali deska, izguba ravnotežja ali nadzora, slaba vidljivost, nariti sneg, zdrs smučke, predmet na progi in moker sneg.
V 23 odstotkih primerov je bil vzrok nesreče neustrezna hitrost, v 20 odstotkih primerov pa pomanjkljivo smučarsko znanje. Med vzroki so bili tudi utrujenost, neupoštevanje pravil o redu in varnosti na smučišču, neprimerna fizična pripravljenost ter neupoštevanje označb na smučišču.
Po ugotovitvah nadzornikov je nastanek poškodb v 75 odstotkih primerov posledica padcev, v 14 odstotkih pa trka z drugo osebo. Štirje odstotki poškodb so posledica padca z naprave, trije odstotki pa trka z objektom. Skoraj polovica udeležencev je bila mlajših od 21 let. Najmlajši udeleženec je bil sicer star štiri, najstarejši pa 85 let.
Inšpektorat in policija
Za varnost na področju smučišč so tako ali drugače pristojni številni organi. Inšpektorat RS za notranje zadeve izvaja nadzor nad varnostjo in redom na smučiščih ter delom nadzornikov. Inšpektorat RS za infrastrukturo nadzoruje obratovanje smučišč in delo upravljavcev smučišč, zdravstveni inšpektorat RS pa nadzira zagotavljanje in izvedbo reševanja ter usposobljenost reševalcev na smučiščih.
Posebej za smučišča nimajo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih, saj jih vodijo skupaj s podatki za športna igrišča in urejena kopališča. Na teh površinah so lani obravnavali šest kaznivih dejanj povzročitve lahke in pet dejanj povzročitve hude telesne poškodbe, šest dejanj povzročitve splošne nevarnosti in eno kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa.
Za večjo varnost na smučiščih
V Tolminu so 20. novembra policisti pred letošnjo zimsko sezono pripravili delovni posvet za večjo varnost na smučiščih na območju Severne Primorske. Gre za že ustaljeno sodelovanje med policijo, upravljavci smučišč in vseh odgovornih, ki skrbijo za varnost in red na smučiščih na tem območju.
Dobro sodelovanje z vsemi pristojnimi izpostavljajo tudi upravljavci drugih slovenskih smučišč, ki zagotavljajo, da varnosti posvečajo posebno pozornost. "Glede varnosti se vsako leto znova moderniziramo in posodabljamo, hkrati pa ohranjamo vso tradicijo in modrost, ki so jo ekipe naših sodelavcev pridobile v zadnjih zimskih sezonah," je povedala izvršna direktorica Uniturja Barbara Soršak.
Na Krvavcu so pred letošnjo sezono po besedah direktorja tamkajšnjega rekreacijsko turističnega centra Janeza Janše še dodatno poskrbeli za varnost s postavitvijo oziroma z dodatnim ojačanjem ograj ob robu smučišča. "Tako želimo ljudem dopovedati, naj se ne spuščajo izven urejenih prog," je pojasnil in zagotovil, da so vse nadzorne in reševalne službe že pripravljene na začetek obratovanja smučišča.
Tare pa slovenske žičničarje druga težava. Če se smučar poškoduje na progi, je upravljavec smučišča dolžan poskrbeti za prvo pomoč in je strošek reševalcev strošek upravljavca. Če pa se smučar poškoduje le dva metra stran, kjer ni več proge, je to neke vrste dolžnost države, gorskih reševalcev in drugih služb, je povedala predsednica Združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Po njenih besedah je to absurd, ki ga druge države ne poznajo, saj imajo to področje urejeno na drugačen način. Na primer v Italiji za reševanje, ki se zgodi na smučiščih, skrbi država, ki tako tudi razbremeni upravljavce smučišč tega stroška. "V Sloveniji pa je to strošek, ki ga morajo smučišča nekako všteti v sezono," je izpostavila.
