Popotnik
764 ogledov

Izlet: s kolesom ali peš po tem slovenskem parku

Park Škocjanske jame
1/15
Borut Lozej
Za konec tedna se lahko podate po poteh Parka Škocjanske jame, kjer boste spoznali značilnosti kraških pojavov, reliefne in hidrološke lastnosti, pestro ter ogroženo rastlinstvo in živalstvo ter bogato kulturno dediščino.

Ta konec tedna se lahko potepate po krožni učni poti v Parku Škocjanske jame (PŠJ), kjer že cvetijo nekatere redke in ogrožene rastline. Na poti okoli udornic Velika in Mala dolina ter skozi kraške male vasi Betanja, Škocjan in Matavun boste med drugim spoznali značilnosti kraških pojavov, reliefne in hidrološke lastnosti, pestro rastlinstvo in živalstvo ter bogato kulturno dediščino.

Na Štefanjinem razgledišču vas bo osupnil veličastni pogled na udornici, predvsem na Veliko dolino, ki je ena največjih udornic v Sloveniji. Za pokušino v galeriji objavljamo nekaj utrinkov fotografa in naravovarstvenika v Parku Škocjanske jame Boruta Lozeja .

V svetovni mreži območij MAB

Park je bil že oktobra 2004 na sedežu Unesca v Parizu sprejet v svetovno mrežo območij MAB (človek in biosfera) kot biosferno območje Kras, ki odkriva povezanost človeka z naravo in pomen izobraževanja za ohranjanje kakovosti bivanja. Mreža obsega 630 območij, Unescov urad za program za MAB pa je med 19 najbolj izvirnih MAB območij iz celega sveta uvrstil prav biosferno območje Kras.

Lično urejena učna pot se začne in konča v informacijskem centru PŠJ v Matavunu, kjer lahko dobite vse informacije. Dobro označena učna pot je dolga približno dva kilometra, v uvodnem delu vas seznani s posebnostmi s področja naravovarstva, kraškega površja, ptičeslovja, hidrologije in zgodovine območja. Pot skozi gozd vas bo vodila do tipičnega kraškega čebelnjaka, pred vasjo Betanja pa je urejeno še eno razgledišče – Micin razglednik. Od tu lažje dojamemo izjemno moč vode in bolje spoznamo tipične predstavnike rastlinskega in živalskega sveta, ki so našli življenjski prostor v prepadnih stenah dolin. Mlini na reki, burja in kraška arhitektura s komunskim vodnjakom so le nekatere od tem, ki nas spremljajo po poti.

Cvetje z rdečega seznama

Zasluga za tako pester rastlinski in živalski svet v Škocjanskih jamah z okolico je predvsem v zelo razgibanem reliefu. Na zavarovanem območju parka so nahajališča nekaterih endemičnih, redkih ali ogroženih vrst, ki so tudi na rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije. To so bršljanov pojalnik, Wettsteinova mrtva kopriva in Justinova zvončica. Posebne mikroklimatske razmere na dnu dolin, ki nastanejo zaradi nizkih temperatur, omogočajo uspevanje nekaterih hladnoljubnih, tipično alpskih rastlin, kot sta avrikelj in skorjasti kamnokreč. Okoli 40 metrov višje pa zaradi toplega zraka, ki veje iz jame, uspevajo izrazito toploljubne vrste kot so venerini lasci, ostrolistni beluš in rdečeplodni brin. Uživajte v pogledu na čudovito cvetje, nikar pa ga ne trgajte. Naj v njem uživajo tudi drugi obiskovalci.

Park Škocjanske jame se nahaja na Krasu, slabih pet minut vožnje od najbližje avtoceste pri izvozu Divača. Na informacijskem centru boste med drugim našli tudi vodič za kolesarske poti “S kolesom ob ponoru Reke”, kjer so opisane kolesarske poti primerne za družine in za zahtevnejše kolesarje. V ogled lahko vključite tudi podzemni svet Škocjanskih jam, kjer vas bodo prevzeli raznobarvni in orjaški kapniki, orgle ter ponvice, nihče pa ne ostane ravnodušen ob prihodu v enega največjih podzemnih kanjonov na svetu.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.