Popotnik
208 ogledov

Slovenski kozorogi se soočajo s številnimi težavami

Kozorog Profimedia
Raziskave podprle prizadevanja za prepoznavo alpskega kozoroga za domorodno vrsto ...

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in javni zavod Triglavski narodni park (TNP) si prizadevata za prepoznavo alpskega kozoroga kot domorodne vrste v Sloveniji. Takšno razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga, ki je ključna za ohranitev vrste v Sloveniji, podpirajo tudi strokovna dognanja, predstavljena na oktobrskem posvetu.

Strokovni posvet Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri, sta ZGS in TNP na Bledu pripravila v okviru projekta Dinalpconnect, ki se izvaja v okviru programa Interreg Adrion. Posvet je bil v prvi vrsti posvečen zagotavljanju enotnega upravljanja z alpskim kozorogom na čezmejnem pilotnem projektnem območju med Slovenijo in Italijo. Razlog za razkorak med upravljavskima pristopoma pa je v veliki meri povezan prav z nejasnim statusom domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji.

Alpski kozorog je v Sloveniji v preteklosti izumrl, konec 19. stoletja pa so ga v slovenski prostor prvič ponovno naselili, čemur so v 20. stoletju sledile še številne dodatne naselitve. Strokovna javnost o njegovi domorodnosti ni bila enotna, četudi so bili ostanki kosti, ki naj bi po vsej verjetnosti pripadale alpskemu kozorogu, najdeni tudi na ozemlju Slovenije.

Kot so ta teden sporočili iz ZGS in TNP, je dekan velenjske Fakultete za varstvo okolja Boštjan Pokorny na posvetu poudaril, da je alpski kozorog endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta. Ob tem se med drugim poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema.

Borut Toškan z Inštituta za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predstavil najdbe kostnih odlomkov na ozemlju Slovenije iz obdobja holocena, od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka, ki po morfoloških značilnostih z veliko mero gotovosti pripadajo alpskemu kozorogu.

Kozorog | Avtor: Profimedia Profimedia

Pri ponovnem pregledu razpoložljivega arheološkega materiala je izbral štiri verjetne vzorce iz Tonovcovega gradu pri Kobaridu iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, iz katerih je Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije s svojo skupino na Univerzi na Primorskem uspešno izolirala DNK in s primerjavo genetskih vzorcev v genskih bankah potrdila ujemanje z objavljenimi genomi alpskega kozoroga.

Na strokovnem posvetu predstavljeni zaključki, osnovani na podlagi teh novih dognanj morfološko genetskih raziskav vzorcev starodavnih ostankov alpskega kozoroga, predstavljajo izhodišče za nadaljnji usklajevalni proces z nosilci politik, povezanih z upravljanjem alpskega kozoroga v državi.

6. del Popotnik "Kaj je z vami, imate nadnaravne moči?" "Ja, jaz sem Slovenka!"

Po prepričanju ZGS in TNP je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji nujni predpogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in se ji z usmerjenimi upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv.

Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah v TNP, Kamniško-Savinjskih Alpah in zahodnih Julijskih Alpah. Skupaj jih je okoli 200. Vrsta se sooča z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.