Popotnik
4671 ogledov

Toliko denarja puščamo državi

Piran Saša Despot
Konec junija se izteče veljavnost turističnih bonov in bonov 21, ki jih je država namenila prebivalcem Slovenije za potrošnjo v gospodarstvu kot pomoč po epidemiji covida-19. Podatki tik pred koncem unovčevanja kažejo, da bo neporabljena ostala skoraj petina vrednosti bonov oz. okoli 97 milijonov evrov. Ocene tega ukrepa so v gospodarstvu različne.

Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bilo od začetka unovčevanja turističnih bonov 19. junija 2020 do nedelje unovčenih za 293,4 milijona evrov turističnih bonov. To je 82 odstotkov skupne vrednosti vseh izdanih bonov, medtem ko jih je neizkoriščenih še za okoli 63,5 milijona evrov.

Podatki po občinah kažejo, da je bila daleč največja vrednost bonov unovčena v Piranu, in sicer do sredine maja okoli 49 milijonov evrov. Nekaj več kot 16 milijonov evrov so upravičenci potrošili v občinah Kranjska Gora in Moravske Toplice, mejo 10 milijonov pa so presegli tudi v občinah Brežice, Izola, Podčetrtek in Bohinj. Na drugi strani se je do sredine maja v občine Trzin, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Majšperk in Log-Dragomer iz naslova unovčenja turističnih bonov steklo manj kot 1000 evrov.

Podatki o bonih za gostinstvo, turizem, šport in kulturo, t. i. bonih 21, pa kažejo, da so upravičenci od začetka njihovega unovčevanja 16. julija lani do nedelje unovčili za več kot 153,5 milijona evrov teh bonov. Tudi v tem primeru gre za okoli 82 odstotkov zneska potencialno vseh unovčenih bonov. V začetku tedna je bilo tako na voljo še nekaj več kot 33 milijonov evrov vrednosti teh bonov.

Podatki po dejavnostih kažejo, da je šla skoraj polovica bonov v 10 mesecih njihovega unovčevanja v sektor gostinstva, dobra tretjina pa v turizem. V kulturo, kamor sodijo tudi nakupi knjig, učbenikov in delovnih zvezkov, so uporabniki usmerili manj kot 15 odstotkov prejetega zneska, manj kot 10 odstotkov pa je odpadlo na področje športa.

hotelska soba Slovenija Kako zadnji hip izkoristiti turistični bon in še zaslužiti

Boni niso škodili, a tudi niso pomagali vsem

"Ukrep turističnih bonov obeh izdaj je turističnim podjetjem v času velikega upada obiska tujih gostov zagotovil sredstva, pomembna za vzdrževanje likvidnosti, in s tem bistveno olajšal njihov položaj," je ukrep za STA ocenil direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo. Pred epidemijo covida-19 so tuji gostje v Sloveniji ustvarili 73 odstotkov nočitev, zato so bile posledice takega zmanjšanja obiska zelo resne, je spomnil.

Turistični boni so, kot je dejal Pobegajlo, vzpodbudili povpraševanje gostov v večini turističnih krajev. "Ostaja pa dejstvo, da je ukrep najbolj pomagal nastanitvam v izrazitih počitniških destinacijah, ostalim destinacijam in segmentom turizma pa bistveno manj. Zato smo si intenzivno prizadevali za podporo ostalim navedenim destinacijam in podjetjem preko drugih ukrepov," je dodal.

Obenem so turistični boni prebivalcem Slovenije omogočili spoznavanje bolj ali manj skritih kotičkov naše države. "Veseli nas, da nam nekateri člani že sporočajo, da se ti slovenski gostje že vračajo k njim," je dejal direktor TGZS. Zato kot zelo dobro ocenjuje tudi odločitev Slovenske turistične organizacije (STO), da v bodoče del sredstev namenja trženju turistične ponudbe na domačem trgu.

Manjkal je osnovni ukrep

Boni so bili pozitiven ukrep, ki v gospodarstvu ni povzročil škode. A manjkal je osnovni ukrep, in sicer nadomestilo turističnim ponudnikom in gostincem za izpadli promet, ki je bil posledica prisilnega zaprtja za devet mesecev v dveh letih, pa je dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar.

"Šlo je za selektiven ukrep, saj boni niso prodrli do vseh," je ocenil Cvar. "Lepo je bilo videti polno Obalo in druge turistične centre. A na številne gostince, ki so prav tako morali zapreti vrata, smo pravzaprav pozabili," je Cvar spomnil zlasti na mestna središča ter podeželje.

S prisilnim zaprtjem za devet ali več mesecev je v sektorju izpadlo za okoli tri milijarde evrov prometa, to pa boni samo delno nadomeščajo, je dejal Cvar. "Ko sprejme bon, mora ponudnik še vedno pokriti stroške materiala, energije, izplačati plače in tako naprej. Gostincu ostane okoli 10 odstotkov vrednosti," je pojasnil.

Zato bi namesto o pomoči gostincem in turističnim ponudnikom morali govoriti o odškodnini za pokritje škode, ki je nastala z devetmesečnim prisilnim zaprtjem. Posledice tega so bile dolgotrajne, saj so mnoge gostince zapustili tudi kadri, ki niso mogli preživeti z 80-odstotnim nadomestilom plač. Izpostavil je še dejstvo, da turističnih bonov druge države niso uvajale, pač pa so večinoma raje nadomestilo izplačale neposredno podjetjem. "Pogrešamo osnovni ukrep, to je nadomestilo za izpad prometa," je podčrtal Cvar.

Bled | Avtor: Profimedia Profimedia

Ljubljanski turistični delavci razočarani

Ljubljana se je do sredine maja uvrščala na 10. mesto med destinacijami po številu unovčitev turističnih bonov. "Turistični boni ljubljanskim namestitvenim obratom niso pomagali dovolj. Najbolj so pomagali določenemu delu turističnih podjetij oz. destinacij, zlasti obmorskim, termalnim in delu gorskih, ne pa mestnemu turizmu, poslovnemu turizmu, turističnim agencijam, rent a car podjetjem, delom gostinstva, delom igralništva - segmentom, ki delujejo v Ljubljani," so na Turizmu Ljubljana ocenili za STA.

"Ukrep pomoči turističnemu in gostinskemu sektorju v Ljubljani ni bil ustrezen oziroma ni dosegel namena pomoči," so navedli.

Kot so dodali, je v času covidne krize Turizem Ljubljana s številnimi deležniki iz mestnega turizma vložil izjemno veliko napora v pripravo izhodišč za pomoč vsem prizadetim deležnikom: "Vendar se v dejanskih paketih ukrepov za omilitev posledic epidemije ta izhodišča niso upoštevala v zadostni meri in so bili sprejeti ukrepi vedno znova razočaranje za vse deležnike turističnega gospodarstva v Ljubljani."

Za unovčenje bonov čas le še do četrtka

Turistične bone je vsem prebivalcem Slovenije v luči pomoči zaradi koronavirusa prizadetemu turizmu leta 2020 prinesel tretji protikoronski zakon, polnoletnim v vrednosti 200 evrov in mladoletnim v vrednosti 50 evrov. Po dveh podaljšanjih jih je še do četrtka mogoče unovčiti v turističnih namestitvenih obratih za nočitev ali nočitev z zajtrkom.

Bon 21 pa lahko prebivalci Slovenije - polnoletni v vrednosti 100 evrov in mladoletni 50 evrov - do konca meseca unovčijo v turističnih namestitvah, restavracijah in barih, v knjigarnah, muzejih in na koncertih, ob najemu športne opreme in ob obisku športnih klubov, ogledajo si lahko razstave, obiščejo zabaviščne parke in smučarske centre.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 1
  • Pepe007 10:08 29.junij 2022.

    Slovenski boni bi bili porabljeni v 99,9 %, če bi jih lahko porabili na Hrvaškem :). Sicer pa, leta 2019 so se naši turistični ponudniki norčevali iz domačih gostov in jih označevali kot nezaželene. V gospodarstvu dober domači trg običajno ...prikaži več zagotavlja neko stabilnost in varnost poslovanja. Verjetno pa res ne ekstra dobička.

Sorodne novice