Popotnik
1110 ogledov

V naravo v družbi škratov, živali in lokalnih zgodb

Otroka v gozdu Profimedia
Uroš Grilc in Nina Peče Grilc iz zavoda Škrateljc s sodelavci ustvarjata "izvirne, na zgodbah temelječe turistične produkte, namenjene kakovostnemu družinskemu turizmu".

Njuno idejno izhodišče je, da povezujeta naravo s pripovedovanjem zgodb, v katere so vpleteni škratje in živali, lokalne legende ter naravne in kulturne znamenitosti.

Na vprašanje, zakaj sta se odločila za ustvarjanje serije pravljično-doživljajskih poti, sta zakonca Grilc odgovorila, da sta na idejo prišla spontano potem, ko so se družinsko veliko potikali po avstrijskih gorskih centrih, kjer imajo zelo zanimivo ponudbo doživetij za družine. "V osnovi naju zanimajo inovativne oblike prezentacije naravne in kulturne dediščine, ki jo na koncu lahko oblikujemo v produkt družinskega turizma. Pri čemer družinski turizem jemljeva resno: to za naju ni nekaj, kar je primerno tudi za družine, ampak je namensko in ciljno narejeno za družine ter kar je de facto mogoče tržiti. In tega je v Sloveniji resnično zelo malo," je pojasnil Grilc.

Doslej sta s sodelavci, med katerimi so ilustratorji, oblikovalci, kiparji, glasbeniki, mizarji in rokodelci, zagnala Pot pastirskih škratov na Krvavcu, ki so jo letos nadgradili s Pustolovščino Krvavec, ter Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu. Pomembno pri teh doživetjih je, da pri njih sodeluje in se zabava celotna družina. Za škratovsko pot in doživljajski park sta izšli tudi knjižici z nalogami, v katerih je mogoče izvedeti marsikaj zanimivega in poučnega.

Nina Peče Grilc je opozorila, da so v tujini na družinam namenjenih poteh poudarki na doživljajskih elementih, vezanih na gibalne spretnosti, manj pa je domišljijskega in pripovednega dela, zato so si med pohajkovanji s hčerko ves čas pripovedovali bolj ali manj izmišljene zgodbe: "Ker je Slovenija dežela hribov, planinstva in prekrasne narave, je počasi začela rasti ideja, da lahko staršem in spremljevalcem otrok pri pohodništvu olajšamo delo z zbranimi pripovedmi, hkrati pa skoznje vzpostavljamo odnos oziroma vez med otroki in določenimi kraji, ki se poglablja skozi leta in v otroku vzbuja željo, da bi se v te kraje vrnil."

"Moj doprinos k projektu je predvsem neke vrste pripomoček staršem, vodnikom oziroma učiteljem in vzgojiteljem, kako otroka angažirati na poti. Hkrati pa so knjižice z nalogami tudi tisto, kar otroci nesejo s seboj domov in se potem skozi čas še doma ali pa v šoli, vrtcu, ukvarjajo s temami, ki so jih spoznali v naravi in še dodatno poglabljajo izkušnjo," je še povedala sogovornica. V okvirno treh letih bo Škrateljc po najlepših kotičkih Slovenije vzpostavil devet pravljično-doživljajskih poti, ki bodo povezane v transverzalo.

Doživljajske poti so deloma tudi projekt bralne kulture

Dosedanji obiskovalci so nad doživetji navdušeni: "Poti niso zasnovane tako, da bi zgolj na hitro obletel točke in denimo zbral žige, temveč od obiskovalcev zahtevajo kar nekaj branja in premisleka. Zato rad rečem, da so te pravljično-doživljajske poti poleg spoznavanja lokalne dediščine in narave tudi neke vrste projekt bralne kulture."

Pod okriljem zavoda Škrateljc so izšle že tri Grilčeve slikanice. Dve služita kot podlaga za obisk doživljajskih poti na Krvavcu in v Polhovem Gradcu - O pastirjih in škratih s Krvavca z ilustracijami Gorazda Vahna ter Polh Rogovilež z ilustracijami Maše Kozjek. Kot prva pa je lani sicer izšla slikanica Mali plac, ki bo kmalu postala podlaga za obisk doživljajskega parka, ki ga zadnji konec tedna v septembru odpirajo na Malem placu v Bevkah.

Grilc je dejal, da ga pri pisanju zanima predvsem drugačna predstavitev narave in kulture, ki jo je mogoče zajeti v zgodbo: "V bistvu to, da z domišljijo, z zgodbo povežemo določene resnične informacije, denimo o lastnostih nekega lokalnega okolja, o živalih, ki tam živijo ali o kulturni dediščini, pa tudi lokalne legende in zgodbe, v neko celoto, na koncu skozi doživetja otrokom pusti sledi in si te vsebine zapomnijo bistveno bolj kot sicer."

Slikanica o škratih s Krvavca temelji na legendi, kako je gora dobila ime, Polh Rogovilež pa na tem, kako je ime dobilo mesto Polhov Gradec. Zgodba o Krvavcu je zasnovana na škratih, kot neki "nebrzdani naravni sili, ki človeku postavlja meje in ga preizkuša", v polhu pa Grilc prepoznava junaka "škratovskega tipa", ki je ravno prav simpatičen in ravno prav skrivnosten, da se lahko otroci z njim poistovetijo.

Polhov doživljajski park nudi poučno zabavo v naravi za najmlajše

Najbolj aktualna projektna etapa zavoda Škrateljc je Polhov doživljajski park, v katerem že od odprtja konec junija beležijo dober obisk. Na poti po parku se prav vsi prelevijo v junake, saj skušajo Polhu Rogoviležu poiskati nov dom. Polha je namreč graščakova družina izgnala s podstrešja Polhograjske graščine, ker je ponoči zganjal hrup, grofova družina pa ni mogla spati. Krožna pot je sicer kratka in jo je mogoče prehoditi v 20 minutah, a s pomočjo knjižice in v dobri družbi se lahko dogodivščina, kot smo izkusili tudi sami, podaljša tudi na dve uri.

Obiskovalce na poti pričakuje 15 velikih lesenih skulptur gozdnih živali, ki jih je z motorno žago ustvaril Matic Zakrajšek in so izredno taktilne. Vsak element na poti ima točno določeno funkcijo in namen. Otroški čebelnjak denimo opominja na čebelarsko dediščino kraja, ki jo še danes močno zaznamuje delo Čebelarstva Božnar, živalska pošta pa je posvetilo Muzeju pošte in telekomunikacij, ki ima svoje prostore v Polhograjski graščini. Pred grajskim vrtom je pomembna postojanka vodno zajetje, kjer naj bi se nekoč ustavili celo Napoleonovi vojaki.

Za polhov park so usposobili tudi vodnike, ki bodo od septembra dalje po parku vodili organizirane vrtčevske skupine ter skupine šolarjev prve triade. Sicer pa so vse poti narejene tako, da lahko starši sami obiščejo pot, saj jim knjižica odpira vrata do vseh doživetij. Pomembno pri snovanju parka je bilo tudi vključevanje lokalne skupnosti, prav tako si v zavodu želijo spodbuditi lokalne gostince, da bi po vzoru Krvavca v ponudbo vključili tudi ponudbo hrane, prilagojene družinam.

Poleg doživetja v naravi tudi neodvisna gledališka izkušnja

Slikanici o Krvavcu in Polhovem Gradcu sta zaživeli tudi kot glasbeni pravljici v izvedbi Nine Peče Grilc kot pripovedovalke ter glasbenikov Ane Kravanja in Sama Kutina iz skupine Širom. Predstavi imata ustrezno formo za gostovanja in ju lahko uprizorijo skoraj kjerkoli. Na prvi šolski dan si bodo denimo Polha Rogovileža lahko ogledali vsi prvošolci v Polhovem Gradcu in Dobravi, v petek pa je bila predstava izvedena na Bregu v Ljubljani, kjer je do 10. septembra na ogled razstava ilustracij in fotografij Polhovega doživljajskega parka. Avtor fotografij je Aleš Fevžer , ilustracij pa Maša Kozjek .

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.