Popotnik
523 ogledov

Veliko priznanje za Slovenijo

Čipke Žurnal24 main
Na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva po novem dva elementa iz Slovenije.

Na 13. zasedanju v Port Louisu na Mavriciju je Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine na reprezentativni seznam uvrstil še dva elementa iz Slovenije.

Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je sicer najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju. Mednje štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Nina Kastelic (@leaneen.nina) on

Kot prva med novimi vpisi se je na seznam 28. novembra uvrstila veščina suhozidne gradnje, katere nominacija je povezala osem evropskih držav (Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Španija in Švica). Gre za veščino zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje, nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov.

Značilen je predvsem za Kras in Istro, v preteklosti pa se je pojavil tudi po drugih delih Slovenije. Za gradnjo se uporablja izključno lokalen neobdelan kamen iz bližnje okolice, ki se od kraja do kraja razlikuje, kar privede do lokalno pogojenih različic. Velik pomen je imel tak način gradnje do druge svetovne vojne, ko so zaradi opuščanja tradicionalne kmetijske rabe tal, suhi zidovi izgubili svoj pomen.

Na se seznamu tudi klekljanje čipk

Naslednji dan (29. novembra) se je omenjeni veščini pridružilo še klekljanje čipk v Sloveniji. Nominacijo, ki je nastala ob sodelovanju več slovenskih institucij za kulturo ter več klekljarskih društev, skupin in učencev čipkarskih šol, je Slovenija vložila že marca leta 2017.

Klekljanje je primer posebne oblike ljudske umetne obrti, pri kateri gre za veščino ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, ki so navite na posebne, stružene lesene paličice – kleklje. V preteklosti je imelo pomembno gospodarsko vlogo, danes pa predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo večinoma upokojene ženske, otroci in mladina.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Visit Idrija-UNESCO, Slovenia (@visitidrija) on

Vpis za boljšo prepoznavnost Slovenije

Pri obeh nominacijah je kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine sodeloval Slovenski etnografski muzej (SEM). Pomen vpisa na Unescov nesnovne kulturne dediščine Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo iz SEMa pojasnjuje: "Vpis po en strani prispeva k boljši prepoznavnosti tako Slovenije kot vpisanega elementa na mednarodni ravni, hkrati pa pomeni posebno priznanje za nosilce dediščine."

Na ministrstvu za kulturo dodajajo: "Gre predvsem za mednarodno prepoznavnost Slovenije in njene bogate, raznolike kulturne dediščine, ki se s tem uvršča med primerljive države na svetu. Vpisi na UNESCO sezname so najbolj viden izraz mednarodnega sodelovanja države, gre za možnosti povezovanja kulture in kulturne dediščine s turizmom, z izmerljivimi družbenimi in gospodarskimi učinki."

Če vpis naravne in kulturne dediščine na Unescov seznam vpliva na porast turizma, pri nesnovni dediščini ni vedno tako. "Ta je lahko bolj občutljiva in ni nujno, da je turistom dostopna. O tem namreč odločajo njeni nosilci", pravi Puklova.

V prihodnje še več vpisov za Slovenijo?

Dva elementa iz Slovenije sta na omenjenemu seznamu že vpisana. Kot prvi se je konec leta 2016 na tem znašel Škofjeloški pasijon, leto pozneje pa so se mu pridružili še Obhodi kurentov. Med drugim je skupina kurentov odšla tudi na letošnje olimpijske igre v Južno Korejo, kar je finančno podprlo ravno ministrstvo, prav tako pa tudi uprizoritev Škofjeloškega pasijona. Vendar je to bolj izjema kot pravilo, saj, kot pojasnuje Puklova, "nekih stalnih virov za financiranje nosilcev nesnovne dediščine Slovenija sicer nima".

Julijske Alpe Popotnik Ste vedeli, da so tudi te slovenske znamenitosti na Unesco seznamu?

Želja Ministrstva za kulturo je, da bo Slovenija na tem področju še bolj dejavna. »Slovenija ima v prihodnje kar nekaj projektov priprave nominacij, ki so že v teku in nekaj predlogov sodelovanja z drugimi državami, ki jih bomo v kratkem uskladili. Skupaj s partnerji bomo še bolj aktivni na mednarodnem področju, ne le v fazi nominacij, temveč tudi po vpisu na UNESCO sezname,« so sklenili na kulturnem ministrstvu.

Škocjanske jame Unescov seznam Popotnik Na Unescovem Seznamu svetovne dediščine štiri slovenske znamenitosti
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.