Tako kaže raziskava Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V času krize pa se število trpinčenj še poveča. Slovensko tožilstvo se z mobingom kot kaznivim dejanjem ukvarja šele leto dni, saj je bil takrat uveljavljen nov kazenski zakonik. Po besedah vrhovne državne tožilke Savice Pureber so v tem času prejeli ovadbe zoper 77 ljudi. V 34 primerih so bile kazenske ovadbe ovržene, v sedmih so predlagali izvedbo preiskovalnih dejanj, v dveh so vložili obtožni predlog, pravnomočne sodbe pa doslej še ni bilo.
Raje dajo odpoved
Kršitve prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu je po ugotovitvah inšpektorjev težko dokazati, saj dokazov, razen izjav prič, praviloma ni. Na inšpektoratu za delo tudi ugotavljajo, da se delavci ne želijo izpostavljati in podajajo anonimne prijave, na podlagi katerih je kršitve še toliko težje ugotoviti. Zato delavci raje enostavno dajo odpoved.
Če ni ponavljanja, ni mobinga
Mobing opredeljuje 6.a člen zakona o delovnih razmerjih. Leta 2008 so inšpektorji ugotovili pet tovrstnih kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu. Na inšpektoratu za delo pa ugotavljajo, da delavci kot trpinčenje pogosto pojmujejo vsako negativno ali žaljivo ravnanje. Vendar pa zakon določa, da ne moremo govoriti o mobingu, če ne gre za ponavljajoče se ali sistematično vedenje.
Prav tako predlani so inšpektorji ugotovili kar 140 kršitev v zvezi z zagotovitvijo varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, kar določa zakon o delovnih razmerjih. Več pa je bilo tudi kršitev zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
Ni učinkovite pomoči
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da žrtve šikaniranja nimajo na voljo nobene učinkovite pravne pomoči. Dogaja se celo, da jim odvetniki odsvetujejo iskanje pravnega varstva, saj so možnosti za uspeh relativno majhne.
Žrtev se lahko obrne na inšpektorat za delo, ki pa lahko le ugotavlja, ali je delodajalec sprejel ustrezne ukrepe za zaščito delavcev. Pomoč lahko nudita urad za enake možnosti oziroma zagovornik načela enakosti, ki pa nista pooblaščena za ukrepanje. Čebašek Travnikova je zato na današnji seji komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predagala, da bi za ta vprašanja pooblastili en specializiran organ. Komisija bo to tudi predlagala vladi.
Ste žrtve mobinga tudi vi?
Mobing seveda ni vsak konflikt na delovnem mestu. Leyman pa je identificiral kar 45 pojavnih oblik mobinga. Poleg očitnih oblik (spolni napadi, fizično zlorabljanje, grožnje, kričanje oziroma zmerjanje, ignoranca ...) v mobing tako med drugim sodi tudi kritiziranje osebnega življenja, premestitev v delovni prostor, oddaljen od sodelavcev, obrekovanje, smešenje, norčevanje iz telesnih hib, odvzem delovnih nalog ali dodelitev takih, ki so pod sposobnostjo delavca, namerno povzročanje psihične škode ...
Če prepoznate, da ste žrtev mobinga, ostanite mirni, analizirajte situacijo in poiščite pomoč. To bi morali dobiti pri nadrejenem, vendar pa je ravno ta oseba pogosto tista, ki izvaja mobing. Zato si lahko za pogovor poiščete koga zunanjega, obrnete se lahko na zdravnika, svet delavcev, sindikalne poverjenike ali na inšpektorat za delo.
