Dan upora proti okupatorju je izjemno pomemben del zgodovinskega mozaika naše državnosti, je na državni proslavi ob omenjenem prazniku poudaril premier Borut Pahor.
Po Pahorjevih besedah pri uporu ni šlo le za obrambo osebne eksistence, temveč je šlo tudi za obrambo in osvoboditev naroda. " Tedaj je - ob odločitvi za odpor - zavest, da smo Slovenci, da gre za naš kolektivni obstanek postala samozavest. To je bil, kakor je bil zapisal Kocbek, prelom v celotni narodovi biti'.
Kot je prepričan premier Pahor, moramo v celoti sprejeti nase vso našo narodovo zgodovino,
slavno in bolečo.
"Toda, ko se trudimo razumeti razloge medvojnega razkola, usodnih posledic med vojno in po
njej, ne smemo nikoli spregledati, da je bil vir takratnih strahot in zablod poskus tujca po našem
narodnem uničenju," je poudaril.
Po premierjevi oceni smo se Slovenci iz teh pomembnih zgodovinskih izkušenj naučili, da je potrebno v odločilnih trenutkih za narodove interese složno stopiti skupaj. "Upor proti okupatorju za obrambo osamosvojitve je bil vrhunec skupnih narodovih prizadevanj za svojo državo."
Protifašističen boj še vedno nujen
Protifašistično manifestacijo Za svobodo sveta, ki se je je po oceni organizatorjev udeležilo med 800 in 900 ljudi, se je v slovenski prestolnici začela na Trgu OF, nato pa so udeleženci odšli po Miklošičevi in Slovenski ulici do ministrstev za notranje zadeve in finance, kjer so protestirali zaradi azilne politike in zahtevali dohodek za vse. Predstavnica Fronte za svobodo sveta Urška Cocej je poudarila, da 70 let od ustanovitve OF živimo v drugačnih okoliščinah, "a je protifašistični boj še vedno nujen, saj se fašistične težnje krepijo".
Konca manifestacije na Kongresnem trgu se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v izjavi za medije povedal, da omenjeno manifestacijo podpira. Z udeležbo na manifestaciji pokažemo "tistim, ki so na političnih funkcijah, da podpiramo enakopravnost in strpnost vseh ljudi", je dejal.
Dan boja proti okupatorjuNa ta dan naj bi bila namreč leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). Praznik pod tem imenom praznujemo od leta 1992, saj je bil prej znan kot dan Osvobodilne fronte ali dan OF. V resnici je bila OF oziroma Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila. Na ta dan naj bi bila namreč leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF).
Dolomitska izjava
|
|
Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu tako imenovane Dolomitske izjave 1. marca 1943. S to izjavo so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank. |
Protiimperialistična fronta
Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo (SZ) 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu. V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič .
Ob dnevu upora proti okupatorju bo državna proslava danes ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Borut Pahor. Praznik bodo danes s prireditvijo obeležili tudi v Javorskem Pilu nad Gabrovko, kjer bo slavnostni govornik minister za promet Patrick Vlačič .
Sicer slovesnosti in prireditve ob prazniku potekajo že od petka. Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB je praznik počastilo s slavnostno sejo, praznik pa so s slovesnostmi obeležili tudi v številnih slovenskih občinah, med drugim v Mestni občini Maribor in Mestni občini Velenje. V Mestni občini Ptuj so dan upora proti okupatorju obeležili v soboto.
