"V tem tednu se je število zainteresiranih prostovoljcev za delo res malce zmanjšalo. Delo na terenu je v zimskih razmerah je seveda zahtevnejše. Prihajajo pa tudi zaposleni preko javnih del in prav je, da glavnino dela prevzamejo zaposleni, prostovoljci pa jih dopolnjujejo," pravi Tereza Vuk iz Slovenske filantropije.
Manjše potrebe in zaposleni preko javnih del
Največ potreb po prostovoljcih je v Dobovi, kamor dnevno vstopi več tisoč tujcev. Na Šentilju so se potrebe po prostovoljcih nekoliko zmanjšale.
"Glede na sedanji obseg in način prehajanja migrantov preko Slovenije pri zagotavljanju prostovoljcev nimamo večjih težav, saj so potrebe veliko manjše, ker so v oskrbo v veliki meri vključeni javni delavci. Prav tako je oskrba skoncentrirana na dve lokaciji," razlaga Peter Tomažič iz Karitasa. Preko javnih del je ministrstvo za delo doslej zaposlilo 227 dolgotrajno brezposelnih ljudi. Kot napovedujejo na ministrstvo bo do junija v javna dela za pomoč migrantom vključenih največ 300 ljudi.
Večmesečno delo prostovolce utrudilo
"Zimski čas ne zmanjšuje zanimanja za pomoč ljudem, ki bežijo z območij, kjer divja vojna, je pa res, da je več mesecev trajajoče zahtevno delo mnogo že utrudilo in je potrebno prostovoljske vrste povečati z dotokom svežih moči," so nam odgovorili na Rdečem križu Slovenije.
Potrebe veliko manjše kot v začetnih mesecih
Bisteno drugače je bilo v času množičnega prihoda beguncev, oktobra in novembra, Po podatkih Rdečega križa je dva meseca na terenu delalo okoli 200 njihovih prostovoljcev, zdaj jih dnevno pomaga med 15 in 20, odvisno od števila migrantov, ki pridejo v Slovenijo. Pri Karitasu jih je v prvih mesecih begunske krize delalo na dan 60, zdaj jih dela okoli 15. Za polovico se je zmanjšalo tudi število prostovoljcev, ki v sprejemnih in namestitvenih centrih delajo preko Slovenske filantropije.
30 odstotkov jih dela redno oziroma večkrat
Na terenu je bila že 14-krat
Pri Karitasuje velika večina stalnih prostovoljcev. "Ekipa prostovoljcev na terenu skoraj nikoli ni enaka, je pa veliko prostovoljcev, ki se redno vračajo na teren. 3147 dnevnih prisotnosti je opravilo 1148 prostovoljcev. Najmanj 30 odstotkov prostovoljcev redno, oziroma večkrat dela," razlagajo na filantropiji. "Kot prostovoljka sem delala na terenu že kakih štirinajstkrat, včasih tudi po dve izmeni, dopoldne in popoldne," je za Slovensko filantropijo povedala Marjetka, medicinska sestra iz Ljubljane.
"Najprej ne veš, kaj pričakovati, saj pripadajo drugi kulturi, ki jo ne poznamo, potem pa prideš sem in vidiš, da so ljudje. Sploh ko vidiš otroke, te stisne pri srcu," razlaga Julija, prostovoljka, ki je na terenu bila sedemkrat. Brezposelna je že pet let. Na filantropiji so k sodelovanju povabili tudi dolgotrajno brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoč, ki so se želeli prostovoljsko vključiti.
Izkušnje, ki tudi bolijo
"Ko sem delala na Šentilju, sem k zdravniku peljala mlado žensko z levkemijo. Takrat se mi je zdelo čisto noro, kaj človeka žene, da se odpravi na tako dolgo pot s tako boleznijo. Zdravniki so jo napotili na zdravljenje v bolnico, ampak je odklonila, ker potuje z dvanajst člansko družino," pove Julija. Za nekatere prostovoljce so take izkušnje psihično zelo obremenjujoče, tako Rdeči križ kot filantropija zato nudita možnost razbremenitvenega pogovora.
Vključiti bi bilo treba še več brezposelnih
"Od prvega prihoda beguncev je že šest mesecev. Zdaj je že čas, da se model pomoči malce spremeni. V Sloveniji imamo veliko brezposelnih ljudi in prav je, da je to tudi priložnost za zaposlitve. Potrebe po prostovoljcih bodo še vedno, saj je še kako potrebno, da se v dogajanje vključijo pozitivni ljudje, ki vnašajo človečnost v te nesrečne okoliščine, v katerih so se znašle množice ljudi, ki bežijo iz konfliktnih območij. Bo pa z vključitvijo več zaposlenih gotovo manj potreb za prostovoljsko vključevanje, saj sedaj prostovoljci delajo res vse, kar je potrebno," pravi Vukova iz Filantropije. Ali in kdaj bi zaposlovali nove trajno brezposelne za delo z begunci, na ministrstvu za delo še niso najavili.
"Rdeči križ bo še naprej prvi pomočnik javnim oblastem v humanitarnih zadevah, je pa že zdaj jasno, da celovite humanitarne pomoči dolgotrajno ne bo mogoče zagotavljati le s prostovoljnim delom," menijo tudi na Rdečem križu.
Povračila za potne stroške in prehrano
RKS refundira tudi plače
Na Rdečem križu, kjer niso prejeli nobenih sredstev za izvajanje humanitarnega dela, poleg potnih stroškov in stroškov prehrane, fefundirajo plače prostovoljcev, ki delajo v ekipah prve pomoči. Poleg tega je RKS Ob koncu leta 2015 je RKS tako delodajalcem refundiral plače prostovoljcev skupnem znesku 8.376,85 evrov.
