Na slovenskem trgu avtomobilov se na leto proda manj kot deset avtomobilov s serijsko vgrajeno plinsko napravo za pogon na gorivo LPG, po slovensko pravzaprav utekočinjeni naftni plin (UNP). Drugačna slika je pri poznejši vgradnji, ki je je vse več. Manj vztrajno se širi infrastuktura, saj je število točilnih mest s 46 črpalkami v primerjavi s tujino še vedno dokaj majhno.
Vzdrževanje. Plinska napeljava ne zahteva posebnega zakonsko predpisanega vzdrževanja. Zadostuje že en servisni poseg na vsakih 20 tisoč prevoženih kilometrov; tedaj se očisti plinski filter in pregledajo cevne povezave. Izkušnje kažejo, da so primeri, ki bi zahtevali resnejši poseg ali celo zamenjavo vgrajene plinske naprave pred prevoženimi 50 tisoč kilometri, izjemno redki.
Za dizelska in bencinska
Predelava avtomobila na plinsko gorivo je možna tako za vozila na dizelsko kot bencinsko gorivo, a je pri dizelskih agregatih veliko redkejša. Za avtomobil srednjega razreda boste tako odšteli od 800 do 1.500 evrov, garancijska doba pri kakovostnih sistemih znanih proizvajalcev pa je pet let. Oblika in velikost rezervoarja za UNP sta po navadi takšna kot pri rezervni pnevmatiki, zato ga je preprosto umestiti prav na njen prostor; če to ni primerno, se rezervoar namesti v prtljažnik.
Manj škodljivih izpustov
Velika prednost tovrstnih sistemov je čistejši izpuh, saj je pri uporabi UNP raven ogljikovega dioksida 15 odstotkov nižja. Še večja, 34-odstotna je razlika pri dušikovem oksidu, medtem ko je ogljikovega monoksida za kar polovico manj. Prednost plinskih sistemov je tudi ta, da se lahko avtomobili, ki imajo vgrajen pogon na UNP, vozijo tudi na primarno gorivo, na primer bencin. Sistem je narejen tako, da pri vžigu vedno uporablja zgolj bencinsko gorivo, ko pa doseže delovno temperaturo, samodejno preklopi na UNP. Med vožnjo lahko voznik s stikalom, vgrajenim v voznikov delovni prostor, preklop uravnava sam, če pa vozite na plin in tega zmanjka, je prekop samodejen in povsem nezaznaven.
Država nima posluha
V veliko evropskih državah vlade ponujajo uporabnikom, ki kupijo vozilo, opremljeno s plinskim sistemom, ali dajo sistem sami vgraditi v avtomobil, subvencijo. V tem namreč vidijo velik potencial za hitro zmanjševanje izpustov, ki za uporabnika poleg tega ne predstavlja velikega stroška. Državnih subvencij pri nas za zdaj ni; kot vzrok država navaja, da je za uporabnika zaradi nizkih trošarin na avtoplin spodbudna že sama cena goriva, je dejal Marko Koprivnikar iz podjetja Zavoli in dodal: “Država ni naredila še ničesar niti pri ekoloških taksah niti davku na motorna vozila (DMV). Tudi tu je država veliko obljubila, uresničila pa bolj malo. Z novim zakonom o DMV bodo vozila z manjšim izpustom CO2, kar avto na plin je, resda manj obdavčena, a za avto, ki je na plin predelan pozneje, podatek o izpustih ni vpisan v homologacijo, Čeprav dejansko manj onesnažuje okolje, olajšava zanj torej ne velja.”
