Aprila 1913 (in pet let kasneje) le časopis daily Mail ponudil nagrado 10.000 funtov
"pilotu, ki bo vzletel v ZDA in pristal v Veliki Britaniji ali na Irskem v prej kot 72
urah."
John Alcock in
Arthur Whitten Brown sta z Lester's Fielda v mestu St. Johns v Novi Fundlandiji
vzletela 14. junija 1919 z modificiranim Vickers Vimyjem (bombnik iz prve svetovne vojne), ki je
bil opremljen z dvema motorjema znamke Rolls-Royce Eagle. 16 ur in 27 minut kasneje sta pristala v
močvirju blizu mesta Clifden na Irskem. 3040 kilometrov sta tako preletela s povprečno hitrostjo
185 km/h.
Njun let bi se zaradi težav z motorjem, megle, snega in ledu skoraj končal katastrofalno.
Reševalo ju je Brownovo čiščenje ledu z zračnikov motorja ter Alcockovo odlično pilotiranje v
razmerah slabe vidljivosti in obilice snega v odprti pilotski kabini. Pri pristajanju sta skušala
pristati na nečem, kar je bilo iz zraka videti kot zelen travnik, v resnici pa je bilo močvirje. Na
srečo se pri pristanku nihče od njiju ni ranil.
Ljudstvo je Alcocka in Browna sprejelo kot heroja. Poleg nagrade 10.000 funtov sta dobila še
2.000 gvinej od podjetja Ardath Tobacco ter 1.000 funtov od
Lawrenca R. Phillipsa. Nekaj dni kasneje ju je kralj
George V. povišal v viteza.
90. obletnica prvega čezatlantskega poleta
Britanska pilota Alcock in Brown sta pred 90. leti kot prva človeka preletela Atlantik. Za 3040 kilometrov sta porabila 16 ur in 27 minut.
