Ekonomist Aleš Ahčan o vprašanju pokojnin meni, da dlje časa, kot si bomo zatiskali oči, večji rezi bodo potrebni.
Nasvet, ki velja za katerokoli vlado in ne samo novo, je, da je treba ukrepati takoj, pa čeprav z manj popularnimi ukrepi, da se bodo učinki videli na dolgi rok.
V kakšnem stanju je pokojninski sistem?
Ob sedanji zakonodaji bo primanjkljaj ZPIZ naraščal, razen če relativno zmanjšamo rast pokojnin glede na plače ali podaljšamo delovno dobo. Če narašča število upokojencev in se zmanjšuje število delovno aktivnih potem ob enaki obremenitvi ni možno ohranjati takih pokojnin, kot so. Naslednja tri leta problem še ne bo tako velik, med leti 2010 in 2012 pa bo začel primanjkljaj pokojninske blagajne precej hitro naraščati.
Kakšne rešitve vidite?
Ena od rešitev je v podaljšanju obdobja za izračun pokojnine na celotno obdobje, ne samo na 18 let, druga v zmanjšanju bonitet in podaljševanju upokojitvene starosti, predvsem pri ženskah, saj so v primerjavi z EU v boljšem položaju kot moški.
Eden od predlogov je bil povezan s finančno spodbudo ljudem, ki delajo dlje. Kaj je pokazala študija?
Finančne spodbude delujejo na zelo majhnem segmentu prebivalstva, pa še to v glavnem pri tistih, ki se že tako ali tako upokojujejo kasneje in ne spadajo v skupino socialno ogroženih. Na drugi strani pa se tisti, ki imajo nizke plače, upokojijo takoj, ko izpolnjujejo pogoje. Poleg tega je študija pokazala, da zaradi relativno majhnih razlik med plačami v 70 in 80 letih ni malo takih, ki so se upokojili oziroma se upokojijo z relativno visoko pokojnino glede na zadnjo plačo, v nekaterih primerih celo višjo, kot je bila zadnja plača. In takšni, čeprav so za družbo dragoceni, nimajo nobenega finančnega motiva, da bi delali dlje. Samo s spodbudami torej ne bo šlo.
Kaj je kompresija pokojnin?
Da nižje pokojnine rastejo hitreje kot višje, s čimer se razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino zmanjša.
Kaj kažejo izračuni učinkov kompresije?
Pozdravljam ta ukrep, ker bo v določeni meri zmanjšal obremenitve pokojninske blagajne. Vsekakor pa bodo v prihodnje potrebni tudi drugi popravki.
Je zakonski dvig delovne dobe boljša rešitev?
Dvig delovne dobe je, gledano teoretično najbolj učinkovita rešitev, ker hkrati zniža število upokojencev in zviša število delovno aktivnih.
Kaj bi pomenil dvig minimalne pokojnine na 500 evrov?
Že preprost izračun nam pokaže, da bi v primeru, če bi se povprečna pokojnina zvišala s 530 na 600 evrov, pomenilo približno 420 milijonov evrov dodatnega bremena za pokojninsko blagajno na leto. Osebno ne vidim načina, kako bi na kratek rok lahko prišli do take vsote. Podoben učinek pa bi imel ima tudi dvig spodnje pokojnine na 500 evrov.
Kaj nas čaka?
Če ne bo večjih sprememb, bo do leta 2045 en zaposlen podpiral enega upokojenca. Podpiral v navednicah, saj vemo, da vsak zaposleni skozi svoje delovno obdobje prispeva svoj delež v pokojninsko blagajno. Res pa je, da v tem primeru velja, da če zaposleni "prispeva" v pokojninsko blagajno v povprečju 400 evrov, je lahko povprečna pokojnina samo 400 evrov. In če je danes pokojninski problem velik, nas brez sprememb na pokojninskem področju večji problemi šele čakajo.
