Banke v težavah zaradi Vzhodne Evrope

Banke iz nordijskih držav, kot so Svebank, SEB in Danske Bank naj bi po trditvah analitikov ameriške banke JP Morgan Chase potrebovale osem milijard evrov, avstrijske banke, kot sta Reiffeisen in Erste, pa pet milijard evrov dodatnega kapitala. Gre za dodatne izgube ob 270 milijardah evrov, ki so jih evropske banke doslej izgubile zaradi odpisa slabih naložb.

V članicah EU iz srednje in vzhodne Evrope, ki niso članice območja evra, pa tudi na Hrvaškem in v Ukrajini, je zaradi svetovne finančne krize prišlo do izrazitega padca vrednosti domačih valut v primerjavi z evrom, iz držav pa je pobegnilo tudi kar nekaj tujega kapitala. Ker so se prebivalci teh držav v želji po približevanju življenjskemu standardu zahodne Evrope močno zadolževali in to v veliki meri v tujih valutah, kot je evro, jim zdaj grozi celo dolžniška kriza. Zaradi tega so ogrožene tudi številne banke iz zahodne Evrope, ki imajo v vzhodnoevropski regiji velike terjatve.

Strokovnjaki JP Morgan Chase sicer menijo, da zaradi robustnejših bančnih sistemov, zahodnega lastništva, boljše posojilne kulture in upravljanja s tveganji ter doseženega napredka v približevanju življenjskemu standardu zahodnoevropskih držav, dolžniška kriza ne bo tako huda kot nekatere v preteklosti.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je sicer že priskočil na pomoč Latviji, Madžarski, Srbiji in Ukrajini, prav tako je Madžarski pomagala že tudi EU. Sveženj pomoči bankam v srednji in vzhodni Evropi so naznanile tudi Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Svetovna banka.