V grobnicah znamenite Doline kraljev so arheologi našli mnogo zanimivega. Denimo organe pokojnikov, spravljene v vrče. Ali pa predmete, ki so jih pokojniki prejeli za na pot v onostranstvo, kot denimo parfume, vino in začimbe. Posebej zanimimiva je bila najdba iz grobnice KV63 (je v neposredni soseščini grobnice KV 63, kjer je počival faraon Tutankamon) v obliki različnih lesenih kosov. Arheologi si sprva njihove namembnosti niso znali pojasniti.
Toda ko so se pred kratkim lotili sestavljanja lesenih kosov, so dobili neke vrste posteljo (na zgornji fotografiji). Kakšno vlogo je imela 1,7 metrov dolga postelja, že na pogled zelo neudobna, se je arheologom kmalu utrlo ob pogledu na preostali inventar grobnice KV 63. Našli so namreč še sedem sarkofagov, ki pa so bili brez trupel, pač pa je bilo v njih vso orodje, ki ga je potreboval staroegipčanski mojster mumificiranja. Da, neudobna postelja je bil neke vrste oder, na katerem so mumificirali trupla uglednih pokojnikov. Ob tem dodajmo, da je mrtvaški oder za mumificiranje edina tovrstna najdba iz bodobja starega Egipta.
Kako so Egipčani postopali s svojimi pokojniki, je že pred poltretjim tisočletjem opisal zgodovinar Herodot, četudi je treba dodati, da njegovo pričevanje ni povsem avtentično. Herodot je v Egipt prišel v času, ko je njegova kultura že tonila, zato so njegovi podatki o postopku mumificiranja čestokrat povzeti po pričevanjih egipčanskih učenjakov.
Najprej so odstranili možgane
Ne glede na njegovo resničnost je Herodotov spis primeren le za tiste z močnimi
želodci. Pa poglejmo: Prvi poseg pri mumificiranju je bil odstranitev možgana skozi nosni odprtini
s pomočjo železnega kavlja. Nato so sledili notranji organi. Trebušna votlina je bila izprana s
palmovim vinom in zelišči in nato zašita. Tako preparirano telo je nato 70 dni ležalo v nitratni
soli, ki je telesu odtegnila vso vlažnost. Šele potem je mojster telo zavil v mrtvaški prt, ga
zapakiral in paket vrnil svojcem.
|
|
Domnevna mumija kraljice Hačepsut © AFP |
Možgane so mešali s kavljem
Ker so izvajalci balzamiranja svoj posel opravljali vrhunsko, lahko danes antropologi na
podlagi pregleda mumij do potankosti rekonstruirajo potek mumificiranja in postrežejo s podatki, s
katerimi Herodot ni. Najbolj zahteven del postopka je bil po mnenju znanstvenikov odstranitev
možganov. Kajti glava pokojnika je morala ostati nepoškodovana, tako da so ga lahko bogovi na
sodišču mrtvih prepoznali. Egipčanski mojstri balzamiranja so se zato posluževali minimalno
invazivne kirurgije. Prek nosnic so predrli etmoidno kost (sitko) in razrezali možgansko skorjo. V
odprtino so vtaknili kavelj in možgane pričeli mešati, dokler niso postali gosta tekoča zmes.
Možgani so tako skozi od zunaj nevidno odprtino pritekli skozi nosni odprtini navzven. Ko je bila
lobanja prazna, so jo napolnili z dišečim oljem.
Nato je mojster z ostrim rezilom zarezal vzdolž leve trebušne regije in odstranil pljuča, jetra, želodec, črevo. Srce je ostalo v telesu, saj naj bi ga bog Anubis kasneje postavil na tehtnico. V telesu so pustili tudi ledvice, vendar ni povsem jasno zakaj. Trebušno votlino so napolnili z dišavami in nitratno soljo.
Votlino napolnili tudi z žagovino
Ko je sol telo povsem izsušila, so prišli na vrsto kozmetični posegi. Kožo so
namazilili z žajbljevim oljem, da je postala elastična. Prsni koš in trebušno votino so napolnili z
lanenim platnom ali žagovino, pomešano z začimbami, dišavami ali matičnim mlečkom. Razširjeni
nosnici so zapolnili bodisi z lanenimi povoji (denimo pri Tutankamonu) ali z zrni popra (pri
Ramzesu II.)
Kamni namesto oči
Očesni votlini so zapolnili z lanenimi povoji, čebulami, ali v sili s kamni. Nohte so
privezali s trakovi, da niso odpadli. Če so bili pokojnikovi sorodniki pripravljeni na ta
strošek, je lahko pokojnik na prste na rokah in nogah dobil obroče iz zlata.
Sledilo je zavijanje telesa v povoje, pri čemer so bili na razpolago posebej za mumificiranje izdelani povoji, lahko pa so uporabili tudi povoje, iztrgane iz pokojnikovih oblačil. Med posamezne plasti povojev so vtaknili amulete. Mnoge mumije so še dobile papirusov zvitek s čarobnimi izreki, zadnjo dejanje pa je bila položitev v sarkofag.
