Velika sobota za vernike pomeni pričakovanje pričakovanja velike noči, ko je po verovanju kristjanov Jezus vstal od mrtvih. Po tradiciji danes pripravljajo velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka, hren in potica, ter jih nesejo k blagoslovu. Zvečer bodo v cerkvah potekale velikonočne vigilije; papež jo bo tradicionalno vodil v vatikanski baziliki.
Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu, kamor so ga prenesli na veliki petek. Ta dan potekajo še zadnje priprave vernikov na veliko noč.
Zgodaj zjutraj so tako duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki bo potekal po številnih cerkvah ter ob kapelicah in drugih znamenjih.
Velikonočni ogenj simbolizira svetolobo in veselje
Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki simbolizira svetlobo in veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.
Po katoliških cerkvah nocoj pripravljajo velikonočne vigilije oziroma bedenja, s katerimi simbolično pričakajo Jezusovo vstajenje od mrtvih, škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.
Velikonočna vigilija zvečer v ljubljanski stolnici
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore bo velikonočno vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici. V mariborski stolnici pa jo bo ob 19. uri daroval apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek.
V Vatikanu se bo velikonočna vigilija začela ob 20.30, vodil pa jo bo papež Frančišek.
Veliko noč katoliški in evangeličanski verniki praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni zaradi uporabe drugačnega koledarja ponavadi praznujejo na drug datum. Letos jo bodo praznovali 12. aprila.
