Slovenija
17 ogledov

Bodo Hrvati čakali kot Bolgari?

Karl Erjavec Dejan Mijović
Spor zaradi LB. Ali bodo poslanci odločali o ratifikaciji, je predvsem politično vprašanje. Politična situacija. Zaradi vladne krize ratifikacija pogodbe ni ogrožena.

V sredo se bosta v Bruslju vnovič srečala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić ter se znova pogovarjala o rešitvi vprašanja nekdanje Ljubljanske banke (LB), ki je ključna za slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k Evropski uniji (EU).

Slovenija vztraja, naj hrvaška vlada umakne pooblastila Privredni banki in Zagrebški banki za tožbe LB in NLB. "Tukaj ne gre za to, da bi Slovenija želela kakorkoli profitirati, prav tako ne, da bi Hrvaška profitirala na račun Slovenije, ampak gre za to, da najdemo rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani," je včeraj za STA dejal Erjavec. Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so pojasnili, da se problematika že rešuje v okviru sporazuma o nasledstvu, od Hrvaške pa pričakujejo, da bo njegove določbe upoštevala.

Poslanci tudi ob razpustitvi


Državni zbor (DZ) bo lahko pristopno pogodbo ratificiral, ko bo zakon o ratifikaciji v DZ poslala vlada. Zadnja ga lahko obravnava po rednem ali skrajšanem postopku, poslanci pa ga bodo obravnavali po nujnem postopku. "To pomeni, da so roki kar najbolj skrajšani," so razložili na MZZ.

Pravnik Rajko Pirnat meni, da bi lahko vlada zakon o ratifikaciji predlagala tudi, če bi opravljala le še tekoče posle, saj gre za nalogo, ki je vezana na rok: "Glede na to, da gre za zakon o ratifikaciji, pa ga lahko predlaga tudi drug predlagatelj." Kaj bi se zgodilo, če bi bil DZ razpuščen, ne določata ne ustava ne poslovnik DZ; nazadnje so zato poslanci na kolegiju z dvotretjinsko večino izglasovali, o čem bodo kljub razpustitvi še odločali.

Čakanje, če ne bo rešitve

Hrvaška bo v EU vstopila 1. julija, če bodo do takrat pristopno pogodbo ratificirale vse države članice EU in Hrvaška. "Zdi se, da se je Hrvaška z eno samo potezo že postavila ob bok Bolgariji in Romuniji iz leta 2006, ko sta na vstop morali počakati še eno leto," je zaplet s tožbami komentiral Jelko Kacin, evropski poslanec in podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za jugovzhodno Evropo. Pooblastila za tožbe pa je označil za "nerazumne reakcije hrvaške vlade".

Erjavec, ki v sredo pričakuje novo izmenjavo stališč o rešitvi spora, je že večkrat izrazil upanje, da bo Slovenija pogodbo ratificirala na seji konec februarja. Ministra se bosta še enkrat sestala tudi s finančnima strokovnjakoma za rešitev spora o LP, s Francetom Arharjem in Zdravkom Rogićem, srečanje pa je predvideno tudi med predsednikoma obeh držav. Hrvaški predsednik Ivo Josipović je za Hrvaški radio že dejal, da "ni načrta B".

Komentarjev 3
  • Scott 14:02 29.januar 2013.

    Če bodo trdo delali na vseh področjih,bodo za v EU primerni 2023-2025 !

  • dragec 09:55 29.januar 2013.

    Pustimo Hevaško v EU, nič se ne bodo veselili, najebali so ga kot mi!!!

  • klincek 07:44 29.januar 2013.

    ne vem zakaj nagajati naj gredo v EU bojo vsaj videli da ni to to.denar bo itak enkrat treba vrniti