Državna sekretarka Helena Kamnar je spregovorila o posebnem davku na visoke plače, spremembah dohodnine, trošarinah tudi na vino, nepremičninskem davku in strahu pred jesenjo.
Ne vemo natančno, kaj se bo zgodilo do konca leta in prihodnje leto. Proračun je v funkciji državljanov. Zagotavlja jim cel kup storitev, od izobraževanja do pravic ter pokojnin, socialnih pomoči, nadomestila in pomoči v času brezposelnosti in otroškega dodatka. Če se prilivi v proračun zmanjšujejo, se morajo seveda tudi odlivi. Če bodo gospodarske razmere tako slabe kot v prvem četrtletju, bomo obsojeni na to, da bomo imeli zelo velik proračunski primanjkljaj, oziroma bomo morali nekatere odhodke krčiti. V tem rebalansu smo posegali zlasti po stroških za delovanje države, po krčenju investicijskih izdatkov. Proračunski primanjkljaj je relativno visok. Na dolgi rok tako visokega proračunskega primanjkljaja ne bomo zmogli. To bi bilo izjemno breme za naše prihodnje rodove.
Kdo bo s tem rebalansom največ pridobil?
Največ dodatnega denarja je namenjenega pokojninski blagajni, socialni varnosti brezposelnih, na tretjem mestu pa so nekateri infrastrukturni projekti, ki se bodo gradili predvsem v občinah in iz evropskih sredstev. Pri veliko projektih, ki so se že začeli oziroma so bile pogodbe zanje podpisane lani, ni prišlo do realizacije in smo jih premaknili v letošnje leto. Gre pretežno za gradnjo, čistilne naprave, odplake voda, v glavnem komunalne storitve. Posel bodo dobili pretežno gradbeniki. V primerjavi z lani je vrednost teh projektov večja, vendar manjša od tiste, ki smo jo načrtovali v prvem rebalansu.
Kje ste najbolj krčili, kdo bo izgubil največ?
Največ smo skrčili pri materialnih stroških. Zarezali smo pri obrambi in nacionalni varnosti. Relativno veliko krčenja je tudi pri prometni infrastrukturi, kar gre na račun nepripravljenih projektov na železniški infrastrukturi, nekaj pa tudi na cestni. Po drugi strani se zmanjšuje vrednost že obstoječih projektov, ker se cene bistveno znižujejo. Privarčevali smo približno 60 milijonov evrov pri materialnih stroških države in javnih zavodov in 120 milijonov evrov pri investicijah. Socialne transferje smo dvignili za 40 milijonov evrov. Ta denar gre v glavnem brezposelnim. Za zdaj ocenjujemo, da bomo ostali pri obstoječih številkah, če bo treba, pa bomo še prerazporejali.
Kakšni so prihodki, odhodki in primanjkljaj v novem proračunu za letos?
Prihodki proračuna so približno osem milijard evrov, kar je v primerjavi z letom 2008 dobrih 600 milijonov manj, v primerjavi s prvim rebalansom pa 860 milijonov evrov manj. Odhodkov je približno 9,8 milijarde evrov. To je v primerjavi s prvim rebalansom za 160 milijonov evrov manj, s tem da smo odlive v pokojninsko blagajno povečali za 125 milijonov evrov. Proračunski primanjkljaj je 1,8 milijarde evrov, kar je 700 milijonov evrov več kot v prvotnem rebalansu. Skupaj pomeni pet odstotkov BDP. Če delamo primerjavo z izhodišči, ki smo jih sprejeli na vladi, je za 0,1 odstotne točke višji. Pri strukturi pa so se pokazale nekatere omejitve, za katere prej nismo vedeli. Mislili smo, da bomo lahko še bolj krepko zmanjšali odhodke za blago in storitve, vendar tega ne moremo storiti na vseh področjih. Plačni odhodki so približno takšni, kot so bili v prvem proračunu.
Podatki kažejo, da se je zaradi krize potrošnja državljanov precej ustavila. Večkrat se jih spodbuja, naj trošijo, saj je to dobro za proračun, po drugi strani pa so odvisni od lastne družinske bilance. Kaj bi jim svetovali?
Potrošniki naj trošijo ali varčujejo, vendar naj gledajo nase.
Napovedujejo se spremembe dohodnine, predvsem dodatni razredi. Kako daleč je ta reforma in kdaj naj bi veljala za državljane?
Dohodnina se vedno spreminja na začetku leta, saj je spremembe drugače težko izvajati zaradi načela plačevanja akontacij in proračunov. Do konca leta mora biti jasno, kaj bomo naredili. Načrtujemo, da bo do konca meseca skupina kriznih ministrov obravnavala izhodišča za pripravo zakona. Po pridobitvi potrdila potrebujemo še en mesec, da zakon spišemo, kar pomeni, da bi julija ali avgusta lahko že predstavili rešitve. Tudi socialni partnerji so predlagali večjo progresijo. Delodajalci pa so bili glede te teme v petek tiho.
Se bo zmanjšala tudi obdavčitev v prvem razredu ali se bodo meje razredov premaknile navzgor?
Bolj verjetno je, da bomo dodajali še razred ali dva z višjo obdavčitvijo. Prišlo pa naj bi tudi do postopnega zviševanja splošne olajšave, a si ta hip ne moremo privoščiti nobenega izpada davčnih virov. Praviloma nismo naklonjeni velikemu številu olajšav, zato bi raje dvignili splošno olajšavo na višjo raven. Najbrž pa bo prišlo tudi na tej strani do nekaterih pritiskov, denimo v zvezi s stanovanjsko olajšavo, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.
Bo z uvedbo splošne olajšave dejanski učinek v proračunu nič ali bo vseeno prišlo do povečanja davčnih prihodkov?
Cilj pri dohodnini ni povečanje dohodninskih prihodkov. Najvišja dohodninska stopnja je zdaj 41-odstotna. Ali bomo šli z najvišjo stopnjo prek 50 odstotkov, je stvar konsenza.
Kaj pa predlog o obdavčenju ekstremnih menedžerskih plač?
Če bi jih obdavčili 90-odstotno prek nekega mejnega zneska, bi bil to dodatni davčni vir, kar bi bilo v kriznih razmerah dobrodošlo. Ni pa to zelo izdaten vir, saj je malo takih plač.
Davčni svetovalci ocenjujejo, da učinka visoke obdavčitve menedžerskih plač ne bi bilo, saj ti to znajo davčno optimizirati.
Prav na to moramo paziti. Treba je ubrati srednjo pot, ki ne povzroči nasprotnih učinkov in je še spremenljivasprejemljiva. Dohodnina je zelo občutljiva, saj se dotika vseh. Kapitalizem je prinesel večje razlike v dohodkih, kar med prebivalstvom ni najbolje sprejeto. Radi bi bili bolj enaki.
Zdi se drugače. Da niso sprejeti ekstremi, so pa sprejete dobre plače za dobro delo. Ali ne bilo s tega zornega kota mogoče bolje razmišljati o 90-odstotni obdavčitvi ekstremnih plač, ne pa o povečanju najvišje davčne stopnje? Zadnje bi lahko povzročilo odliv dobrih kadrov v tujino ali pa odvračanje strokovnjakov iz tujine od prihoda v Slovenijo.
Imate prav. Obstaja možnost, da se uvede še nek tip davka na plače, ki smo se ga pravkar znebili, in bi se nanašal na zelo visoke plače. To bi bil poseben zakon, ki bi imel omejen čas trajanja v razmerah, v kakršnih smo se znašli. Odprte so vse te možnosti.
Kaj pa drugi dodatni davčni viri? Je pričakovati dvig davka na dodano vrednost (DDV)?
Ta hip, ko je potrošnja relativno nizka, bi bilo povečevanje tega davka slaba rešitev. Mislim, da se bo pri DDV že naslednje leto sprožil pritisk na zniževanje, zlasti za uveljavitev nižje davčne stopnje pri več vrstah blaga in storitev kot zdaj. Pobude so že pri storitvenih dejavnostih: dimnikarstvu, frizerstvu in gostinstvu. Pobude so tudi, da bi bile knjige obdavčene po ničelni davčni stopnji.
Ali je to realno in kaj pomeni za proračun?
Trenutno ni realno sprejemati pobud za zmanjševanje davčnih bremen. Tega si ne moremo privoščiti. A tudi ob zmerni gospodarski rasti ne bi dosegli uravnovešenega proračuna z dohodki, ki izhajajo iz obstoječih davkov. Poseči bomo morali po dodatnih davčnih virih ali pa bomo morali skrčiti odhodke, da bomo pri neki zmerni gospodarski rasti še uravnovesili proračun. Treba bo razmisliti tudi o obdavčenju nepremičnin. Če bi davčni vir za nepremičnine postal izdatnejši od tega, kot ga imamo, bi ob spremembi načina financiranja občin lahko razbremenili državni proračun. Davčni prihodki od nepremičnin nikjer v svetu niso zelo izdatni, gibljejo se največ do treh odstotkov BDP, mi smo pa približno na polovici odstotka. Manevrskega prostora imamo najmanj za odstotek BDP.
Minister Križanič je nedavno dejal, da bi do te obdavčitve lahko prišlo v letu 2011. Se lahko zgodi, da bi te spremembe veljale že letos ali prihodnje leto?
Težko. V zadnjih dveh letih je projekt evidentiranja nepremičnin zastal. Njegovo dokončanje je predpogoj, da obdavčitev steče. Po načrtu naj bi bilo do jeseni vse pripravljeno. Geodetska služba, ki je ključen dejavnik v tej zadevi, mora biti pripravljena z informacijskim sistemom in drugimi zadevami, ki jih treba izpeljati. Da bi to začeli 1. januarja 2010, skoraj ne verjamem.
Ali nas Slovence lahko glede na to, da imamo veliko več nepremičnin, kot se je ocenjevalo, ta nepremičninska zaloga reši v tej krizi?
Če bi imeli komu prodati, potem bi nekatere rešilo. Toda tisti, ki imajo zaloge, se niso znašli v težkem položaju, žal so se v njej znašli tisti, ki tega nimajo.
Nov proračun 2009
|
|
Krčenja in transferji
|
Prav zato smo toliko manj naklonjeni takim zadevam.
Ste varčevali tudi pri davčni inšpekciji ali jo boste okrepili?
Davčno inšpekcijo že intenzivno krepimo. Poskušali bomo povečati število inšpektorjev.
Kaj pa kazni za davčne utaje?
To smo delno že uredili, bomo pa še poskušali s spremembo zakonodaje na tem področju.
Nedavni nadzor gostincev je pokazal, da utajijo od 50 do 70 odstotkov prihodka, kar je relativno veliko. Do nepravilnosti prihaja pri prodaji medicinskih pripomočkov, pri zobozdravnikih ...
Davčna uprava ima usmerjene inšpekcijske preglede, zdaj pregledujejo zasebne zobozdravnike, kjer bodo opravili temeljit pregled. Razmišljamo tudi o uvedbi posebnega režima blagajn, ki bi preprečevale, da bi prihajalo do izogibanja. Blagajne bi bile neposredno povezane z davčno upravo. Vendar potrebujemo dobro informacijsko podporo. Tega ne moremo narediti čez noč.
Ali bi nedavni javni razpis Davčne uprave RS za informatizacijo že vključeval možnost te nadgradnje za nadzor blagajne?
Ta večji razpis je namenjen predvsem vzpostavitvi novega in celovitega ter med seboj povezanega sistema davčnega knjigovodstva. Pri nas davčno knjigovodstvo ni neposredno informacijsko povezano. Treba je evidentirati celovit davčni dolg na enem mestu. To je ena izmed ključnih točk, kjer želimo izboljšati sistem, seveda pa bo to vodilo k boljšemu pregledu in na ta način prispevalo k večji učinkovitosti.
Kaj pa inšpekcija nad državljani, na primer pri uveljavljanju subvencij v vrcih?
To poslušamo že od 80. let dalje: krznen plašč in mercedes pred vrtcem, po drugi strani pa izkoriščajo subvencije. Vendar so po moje to osamljeni primeri. Ali so ljudje res tako požrešni?
Slišal sem zgodbe, da jim celo državne službe včasih pomagajo.
Tega res ne razumem. Pri nas doma niti dodatka za veliko družino nismo uveljavljali.
Kakšne pa so povezave z drugimi inšpekcijami?
Ne gre za inšpekcije, ampak za spremembo sistema na področju socialnih prejemkov – celovitega in enovitega sistema ene vstopne točke. V 80. letih smo tak sistem vzpostavili in je odlično deloval, center za socialno delo je imel diskrecijsko pravico, ko je odobraval subvencije v vrtcu. V 90. letih pa smo sistem zrušili. Ko bo ta sistem vzpostavljen, bo vsaj deloma preprečil izigravanje pravic, vendar ne v celoti.
Saj vrtci niso edini primer. Kako je z nadzorom neprijavljanja najema stanovanj?
Tega je najbrž veliko.
Koliko imate manevrskega prostora še pri drugih dodatnih davčnih virih? Kako je s trošarinami, alkoholom in tobakom?
Pri trošarinah je težava. Ob mejah s Hrvaško in Madžarsko nas že opozarjajo, da jim promet dizla pada, ker je cena čez mejo nekoliko nižja. Pri pretiranih trošarinah na tobak se lahko začne pojavljati črni trg, enako pri alkoholu. Pri vinu imamo prostor, ker nimamo trošarine. Imamo pa prosti trg, Italijo, Francijo, Španijo in Avstrijo. Te države nimajo trošarin na vino. Vprašati se moramo, ali bomo s temi trošarinami še omogočili prodajo naših vin na domačem trgu in na tujih ali pa bo to povzročilo pretiran upad prodaje? Pri vinu smo zelo previdni, čeprav nas je zelo mikalo, da bi uvedli trošarine.
Tajkun Šrot vas je pa malce izigral, mar ne? Priredil je količino alkohola v pivu in zaradi tega prihranil.
O tem pa odločajo potrošniki; ali bodo pili pivo tajkuna Šrota ali kaj drugega.
Ali obstajajo ocene, koliko bomo izgubili pri bencinu poleti, glede na to, da je Slovenija zelo majhna in tujci točijo gorivo na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji, ne pa pri nas?
Največji upad se je pokazal pri dizlu, ne pri bencinu. Dizel v večjih količinah uporablja tovorni promet. Cene dizla nad ravnjo cen v sosednjih državah bomo kompenzirali s spremembo zakona o trošarinah, ki bo začela veljati 1. julija in s katero bomo trošarine avtoprevoznikom, tudi tujim, delno vračali.
Krepko naj bi se povečevala tudi siva ekonomija. Ali predvidevate kakšne ukrepe?
Vlada načrtuje bolj usklajeno delovanje davčnih, tržnih, delovnih in drugih inšpekcij na področjih, kjer se predvideva, da bo sive ekonomije več.
Vas jesen skrbi?
Zelo. Upam, da ne bo potreben nov rebalans.
Kaj napovedujete? Najprej je bil hud vstop v krizo, nato naj bi se stanje nekoliko stabiliziralo, zdaj spet raste strah ...
Prvo četrtletje je bilo izjemno slabo. Vendar trenutno davčni prilivi zagotavljajo uresničitev novega proračuna. Zdaj bo tri mesece suša, na trošarinah bomo zaradi dopustov dobili morda kaj več, dohodnina je tudi stalnica. Kar nam lahko pokvari račune, so trošarine na bencine. Če bi se cena goriv zelo povečala, se bodo povečale tudi druge cene in tako bomo dobili več DDV. Ob trenutno znanih podatkih, ki smo jih uporabili za pripravo rebalansa, mislim, da se kaj večjega ne bo zgodilo. Če se bo v drugem in tretjem trimesečju ponovilo prvo trimesečje, bo treba še enkrat reagirati.
Ali je možen interventni zakon za znižanje plač v državni upravi?
Vse je možno.
Kaj lahko še pride v poštev? Krčenje investicij?
Lahko kaj prestavimo v drugo leto, vendar se ta spirala nato samo vrti naprej. Če ustavimo plačilo investicij, povzročimo še dodaten padec v gospodarstvu, zato to ni najboljša rešitev. Če se bo res zgodilo slabše od načrtov, bomo morali resno presoditi, ali bomo povečali primanjkljaj ali zmanjšali posamezne odhodke.
Velika obremenitev za proračun bi bila tudi, če bi se vsi delodajalci odločili, da 50 odstotkov zaposlenih pošljejo na čakanje, kar omogoča zakon.
To bi bilo pa hudo, ne samo z vidika proračuna, temveč tudi z vidika ljudi. Mislim, da se bodo za to odločali samo tisti, ki nimajo drugega izhoda. Upam tudi, da so ocene o 130 tisoč brezposelnih pretirane.
Država je šla korak nazaj pri zakonu o davku na motorna vozila, ki bodo obdavčena glede na izpust CO2. Zakaj?
Pojavili sta se dve možni različici zviševanja tega davka. Na ministrstvu za finance smo zagovarjali kompromis med varovanjem okolja in učinkom na cene vozil. Zavedali smo se, da če bi šli v drastično povišanje, bi cene zrasle. V tem hipu si ne moremo privoščiti rasti cen avtomobilov, saj prodaja že tako pada. Ministrstvo za okolje pa je želelo več narediti v smislu kjotskega protokola, kar je povsem razumljivo. Ampak lahko bi se zgodilo, da bi morali trgovci zvišati cene. Ker pa bi radi sledili kjotskemu sporazumu, kjer bomo imeli kmalu hude težave in ker promet izjemno onesnažuje okolje, se je vlada odločila za kompromis, da začnemo z lestvico, ki bo pomenila manj pritiska na cene avtomobilov, in da se postopno pride do ciljev kjotskega sporazuma.
Pripravlja se jamstvena shema za potrošnike. Kdaj jo lahko pričakujemo? Kaj prinaša?
Nismo nosilci te sheme, zato težko govorim o podrobnostih. Gre pa za to, da bi rešili brezizhoden položaj tistih, ki izgubljajo službe in imajo pred seboj plačilo stanovanjskih kreditov. Za to je predvidena jamstvena shema, da ne bo prišlo do tega, da bi banke zarubile stanovanjske enote, ker posameznik ni sposoben plačevati svojega dolga. Kakšna bo konkretna rešitev, še ne znam povedati. V 14 dneh bo ideja tako dozorela, da jo bomo lahko javnosti natančneje predstavili. Drug segment so mladi, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema in nimajo delovnega razmerja za nedoločen čas ali celo izgubljajo pogodbe o začasni zaposlitvi. Mladi ob tem tudi razmišljati ne morejo o najemu kredita ob običajnih pogojih, ki jih banke ponujajo. S shemo želimo doseči, da bi banke tudi tem mladim dajale stanovanjske kredite. Oblike tega jamčenja pa so lahko zelo različne. Računam, da bo do tega prišlo še pred parlamentarnimi počitnicami.
Za pokojninsko blagajno je bilo letos potrebnih dodatnih 120 milijonov evrov. Ali je mogoč interventni zakon za zmanjšanje pokojnin? Ali je to glede na socialni položaj upokojencev socialno sprejemljivo? Kako zelo se vam s to reformo mudi?
Priprava spremembe pokojninske zakonodaje je v polnem teku. Delovna skupina, ki je bila imenovana, že intenzivno dela, da bi pripravila teze, v katero smer bo treba pokojninsko reformo peljati. Do konca leta naj bi bil ta zakon že pripravljen, tako da bi lahko prve manjše rezultate pokojninske rezultate dobili že prihodnje leto, dolgoročne rezultate pa v naslednjih desetih letih.
Gospod Matej Lahovnik je zapisal, da bi lahko država umaknila jamstva pri bankah, ki bi nadaljevale tajkunska posojila. Ali mora državljane kaj skrbeti, da se lahko zgodi kaj takega?
Mislim, da do tega ne bo prišlo. Zapisa pa ne bi komentirala.
Kako zadolžene so občine?
To bomo videli, ko bomo dobili njihove končne račune za leto 2008. V letu 2008 je bil primanjkljaj občin 0, 47 odstotka BDP, kar ni veliko, za letos pa načrtujemo 0,22-odstotnega.
