"Mlade matere potrebujejo različne stvari, od objema, poljuba najbližjega do tega, da jim nekdo pazi otroka, in tudi da lahko rečejo: ne zmorem več, potrebujem zdravljenje, zdravila in svetovanje," je ugotovitve raziskave povzela Zalka Drglin z inštituta za varovanje zdravja (IZV), sicer tudi avtorica priročnika Zima v srcu, v katerem opisuje depresije ob materinstvu. Zato vsem novim materam na IVZ želijo sporočiti, da je prošnja za pomoč, zdravljenje in podporo znak moči in ne šibkosti.

Podatki v številkah

Poporodna otožnost prizadene okoli 80 odstotkov porodnic, v Sloveniji to pomeni več kot 17 tisoč žensk letno. Poporodno psihozo, ki je najbolj dramatična duševna motnja porodnice, pa letno izkusi od 21 do 43 slovenskih porodnic.

Potrebe nove mamice so prav tako pomembne kot potrebe njenega dojenčka. Če ženska potrebuje zdravljenje in podporo, "naj si vzame, kar potrebuje," je še dodala Zalka Drglin in obenem materam svetuje, naj dobro poskrbijo zase.

Velika vloga svojcev
Pri preprečevanju poporodne otožnosti in depresije imajo veliko vlogo svojci, predvsem partner porodnice. Objem, podpora in razdelitev nalog so zelo pomembni, k boljšemu počutju matere pa pripomore že samo to, da lahko pove, kaj jo teži in obremenjuje. Zalka Drglin je izpostavila tudi nerealna pričakovanja družbe do staršev. "Še vedno se materinstvo idealizira. Mit o idealni materi pa še vedno odzvanja v naših glavah," je poudarila.

Stisk ne prepoznajo
A pogosto je težava v Sloveniji tudi to, da obporodnih in poporodnih stisk ne prepoznajo niti strokovnjaki, je povedala psihiatrinja Marjeta Blinc Pesek. Pomembno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in obravnavi duševnih stisk v nosečnosti, med porodom in po njem pa bi po ocenah Ane Polone Mivšek z Zdravstvene fakultete v Ljubljani morale imeti babice. A pomoč babic je učinkovita le, če je zagotovljen neprekinjen odnos med njo in materjo tako v času nosečnosti, po njej in tudi med porodom, še dodaja.