Slovenija
15 ogledov

Boj za avtorske pravice ali protireformacija?

Ob v zadnjem času okrepljenih zakonodajnih pritiskih k spoštovanju avtorskih del je bilo spletno piratiziranje glasbe in filmov pogosto označeno kot nepomemben ali celo otročji del celotne razprave. Pa je res?

Davor Hafnar, novinar Žurnala24. | Avtor: Benjamin Kovač Benjamin Kovač
Ne delajmo se neumne, staro in mlado pri nas že kakšno desetletje večino filmov in glasbe dobi preko piratskih spletnih strani.

Pod Alpami je piratstvo še posebej privlačno. Če ste ljubitelj nadaljevank, boste na spletu te v visoki resoluciji našli nekaj ur po tem, ko jih prvič predvajajo v ZDA. Torej jih lahko gledate po istem urniku kot čez lužo. Nič več polletnega, letnega ali desetletnega zamika in nobene možnosti, da bi ta posamezni del že pogledali. Ker je bil del včeraj pač predvajan prvič. Poleg tega je še v visoki ločljivosti (HD). Amerika.

Kako je s filmi, vemo vsi, in to že dolgo. Zadnjih pet let je največja, najhitrejša in najbolj kvalitetna izbira filmov ravno na piratski strani spleta. Ob vse bolj intenzivnem zlivanju med računalniki in novimi, ogromnimi LCD-televizorji ter ob vse hitrejših internetnih povezavah filmi s spleta postajajo gurmanska poslastica. Nič reklam in nič zdolgočasenega gledanja že desetič istega filma v nizki kvaliteti na TV.

Sploh zabavna pa je pri nas glasba. Še na iTunes lahko pri nas kupujemo šele nekaj mesecev. Poleg tega imamo absurde, kot je YouTube, kjer se po vzoru MTV za promocijo uradno objavljajo številni videospoti. Zavrtiš si ga lahko kjerkoli, kadarkoli in kolikokrat hočeš. Razlika od pesmi v obliki mp3 je torej le v načinu predvajanja. Torej, če z mobilca poslušam glasbo s strani Vevo na YouTube, je to legalno, če pa si iz istega spota izluščim mp3 in ga predvajam na istem mobilcu, pa kršim avtorske pravice? Dajte no.

Da ne omenjam zadnjega lapsusa, ko je še Vevo, za katerim stojijo borci proti piratstvu Sony Music, EMI in Universal Music, na svoji stojnici na Sundanceu "nevede" piratsko predvajal tekmo lige NFL.

Piratstvo, višek tehnološke naprednosti

Argument za ali proti piratstvu pri nas ni le vprašanje plačevanja za avtorska dela, ampak tudi vprašanje izrabe sodobnih tehnologij in udobnosti. Da pri zaračunavanju ne omenimo neupoštevanja povečane uporabe digitalnih vsebin v primerjavi s klasičnimi in odsotnost fizičnih stroškov njihove distribucije.

Povedano drugače, z zaprtjem piratskih pipic bi Slovenci tehnološko preprosto nazadovali, saj legalne tehnologije, modeli zaračunavanja in razlikovanje po regijah preprosto niso več prilagojeni sodobnim (slovenskim) odjemalcem različnih avtorskih del. Ljudi v 21. stoletju k "pravi veri" pač ne moreš več vrniti z zažiganjem Biblij.

En sam del gospodarja prstanov v BluRay formatu stane pri nas okoli 30 evrov. Lepo prosim. S tem, da mora vsak sam investirati v tehnologijo predvajanja.

Poštena cena za enkratno (ali pa neomejeno, koliko filmov pa realno pogledate več kot enkrat?) predvajanje s spleta snetega filma bi bila, čez palec, kakšna dva evra, za nadaljevanko en evro. Karta za kino je okoli pet evrov, pa je vsa tehnologija predvajanja njihova. Lahko pa bi na primer imeli tudi mesečni pavšal za bolj zagrete odjemalce. Časi vinilk so minili.

Komentarjev 1
  • Stolp 10:04 19.februar 2012.

    En moj kolega je rekel, da bi on plačeval filme, če bi jih prodajali na internetu po razumni ceni(par eur npr.). V kino se mu ne da iti pa tam mularijo poslušati kako gobca in se reži med filmi, čakal ...prikaži več ne bo da bo na DVD in edino mu ostane internet. Vendar če filme nihče ne trži jih pač downloada iz torentov.Rekel je tudi da je mp3je vlekel iz mule dokler niso odprli plačljivih sajtov na netu in zdaj kupuje tam.