Volitve. Za mesto rektorja največje javne univerze se potegujeta dekan fakultete za strojništvo Jože Duhovnik in nekdanji minister za delo Ivan Svetlik. Študentski svet Univerze v Ljubljani (UL) je podporo obema odrekel, saj se jim nobeden od njiju ne zdi primeren za reševanje finančne situacije. Zdajšnji rektor Stanislav Pejovnik ne bo kandidiral.
Start z rdečimi številkami
Za sabo pušča univerzo, ki nima dovolj javnega denarja za izvedbo drugega bolonjskega programa. Letos bo verjetno osem fakultet insolventnih. Če ne dobijo dodatnih sredstev, imajo denarja za le 94 odstotkov vseh plač, pri čemer obratovalni stroški niso vključeni. Lani so število zaposlenih, predvsem na račun upokojevanja in nepodaljševanja pogodb mladim, zmanjšali za 286. Pejovnik je luknje krpal z denarjem, ki ga univerza zasluži na trgu, a zdaj verjetno tudi to ne bo dovolj. Volilno pravico imajo študentje elektorji, ki skupaj predstavljajo petino glasov, ter pedagoški delavci. Volitve rektorja so tajne.
Soočenje
So šolnine na drugi bolonjski stopnji do leta 2017 realne? Kako, če sploh, se boste bojevali proti njim?
Duhovnik: Država mora realno oceniti potrebo po študiju na drugi stopnji. Kakovost diplomantov mora biti temeljni cilj v vsej zgodovini UL. Vsak, ki redno študira, mora imeti tako ali drugače brezplačni študij do konca druge stopnje.
Kako boste zagotovili potrebni manjkajoči denar za delovanje univerze? Koliko ga univerza potrebuje na leto?
Svetlik: Vsa pridobljena sredstva in nekaj malega rezerve ne zadostujejo za ohranjanje dejavnosti UL na primerni ravni kakovosti. UL računa na javna sredstva, razvojni denar iz naslednje finančne perspektive, denar iz okrepljene raziskovalne dejavnosti in sredstva, pridobljena s prenosom znanja.
Duhovnik: UL potrebuje na leto z uvedbo popolne druge stopnje okoli 186 milijonov ali komaj 4.600 evrov na študenta. Praviloma bi glede na kakovost morali imeti najmanj 5.500 evrov na študenta, kot jih ima do 30 odstotkov primerljivih univerz po svetu glede na kakovost.
Koliko ljudi je lahko v naslednjih dveh letih z univerze odpuščenih, da ta še normalno deluje?
Svetlik: UL je v zadnjem letu zaradi finančnih omejitev izgubila več kot 200 ljudi. Vsako nadaljnje zmanjševanje bi pomenilo padanje kakovosti njenega dela, torej nenormalno delovanje.
Če bo treba ukinjati določene programe, menite, da je za to več prostora na naravoslovnih ali družboslovnih fakultetah?
Svetlik: Nastajanje novih in preoblikovanje ali opuščanje obstoječih programov mora postati običajna praksa. Merila je treba še oblikovati. Biti morajo vsebinski in enako uporabljeni na vseh področjih. Finančnih omejitev ne štejem med vsebinske razloge.
Duhovnik: Samo analiza kakovosti in človeških resursov lahko da jasen odgovor.
Ali v Sloveniji študira preveč mladih? Bi podprli sprejemne izpite?
Svetlik: Ne. Sprejemne izpite bi podprl v funkciji usmerjanja študentov, ne pa omejevanja študija.
Duhovnik: V programu imam jasno napisano zahtevo za dodatno leto; namesto treh predlagam štiri leta. Na tehničnih in naravoslovnih univerzah je bila postavljena zahteva prorektorja, odgovornega za bolonjsko prenovo, za tri leta študija na prvi stopnji.
Menite, da je katera izmed fakultet v težavah tudi zaradi slabega vodstva? Če da, katera in kako boste ukrepali?
Svetlik: Fakultete uživajo visoko avtonomijo. Zato morajo poskrbeti za kakovostna in odgovorna vodstva. Če je katera kljub temu v težavah, ji mora UL pomagati, a ne brezpogojno.
Duhovnik: Vsak sistem, vsak zavod ima tako vodstvo, kot ga je izvolilo. Rektor mora spoštovati voljo članic.
Univerza dobi 4600 € na vpisanega študenta ali na študenta, ki dejansko študira in konča študij?