Agencija za varstvo konkurence je v Raziskavi trga pogonskih goriv ugotovila problematično tržno strukturo zaradi majhnega števila udeležencev z visokimi tržnimi deleži, kar velja predvsem za dva ponudnika - Petrol in OMV, ki obvladujeta med 70 in 90 odstotki trga.
Dogovarjanja cen niso zaznali
"Agencija na trgu v razmerah reguliranja cen (oziroma marž) pogonskih goriv ni zaznala elementov, katerih cilj ali učinek bi bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije," so zapisali v zaključku. "Tako ni zaznala sumov določanja cen ali drugih poslovnih pogojev, povezanih z nabavo oziroma prodajo pogonskih goriv, delitve trga med udeleženci ali zlorabe prevladujočega položaja enega ali več podjetij."
Je pa Agencija ugotovila visoke vstopne ovire na že visoko koncentriranem malo in veleprodajnem trgu pogonskih goriv. "Takšna tržna struktura je že sama po sebi problematična z vidika obstoja konkurence med podjetji, saj omogoča udeležencem tudi ob odsotnosti sklepanja raznih omejevalnih ravnanj usklajeno delovanje, in sicer 'tiho dogovarjanje', kjer manjši ponudniki sledijo večjim," so ugotovili v analizi.
Učinek "raket in peres"
Dodajajo, da lahko pri pogonskih gorivih ob pomanjkanju konkurence pride do t. i. učinka "raket in peres", ki pomeni nesimetrično prilagajanje maloprodajnih cen spremembam cen surovin. "Empirično je dokazano, da se maloprodajne cene hitro in v celoti prilagodijo porastu cenam surovin, medtem ko je odziv na znižanje cen surovin počasnejši in ne v celoti," so zapisali pri AVK.
Zaznali so, da so po sprostitvi oziroma deregulaciji cen predvsem največji distributerji, torej Petrol in OMV, prenehali javno objavljati cene na obcestnih zaslonih pri nekaterih bencinskih servisih, kar zmanjšuje zagotavljanje javnih informacij o cenah pogonskih goriv.
Manjka sistem za spremljanje cen
Zato menijo, da bi bilo v primeru sprostitve cen pogonskih goriv treba vzpostaviti sistem za spremljanje in javno objavljanje maloprodajnih cen vseh pogonskih goriv, torej vseh bencinov, dizla in pogonskih plinov (UNP, ZP) pri vseh ponudnikih in po posameznih lokacijah, kot tudi prikaz borznih nabavnih cen.
"Grafična prikaza gibanja borznih in maloprodajnih cen bi lahko nudila enostaven in hiter vpogled v morebitne anomalije med cenami po ponudnikih," so prepričani pri AVK. "Država bi morala vzpostaviti določene mehanizme, s katerimi bi zagotavljala pogoje za transparentno informiranost potrošnikov o cenah pogonskih goriv ter jim tako omogočala primerjavo cen in s tem izbiro ponudnika, ki bi bil za potrošnika ugodnejši."
Višje cene na območju avtocest
Zaradi deregulacije lahko pričakujemo nekoliko višje cene goriv na območju avtocestnega križa, prilagodljive na obmejnih območjih in spremenljive v preostalih delih države.
AMZS navaja, da so cene goriv na območju avtocest v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem višje tudi do 20 odstotkov, medtem ko v Sloveniji AVK takih razlik po uvedbi sprostitve cen na območju AC križa novembra 2016 za zadaj ni zaznala. Delno to pripisuje pomanjkanju informacij o dereguliranih cenah, deloma pa majhnosti avtocestnega križa v primerjavi s preostalimi državami.
Praksa v tujini
Praksa v drugih državah kaže, da se cene lahko objavljajo po lokacijah bencinskih servisov na velikih zaslonih, na internetu ter na mobilnih aplikacijah. "Transparentno informiranje je koristno za potrošnika," poudarjajo pri AVK in dodajajo, da bi bilo treba v Sloveniji zmanjšati vstopne ovire ter spodbuditi nove oz. diskontne trgovce, da vstopijo na trg. "Pri tem so najprimernejše lokacije na parkiriščih večjih trgovskih centrov."
Deregulirane cene bencina na avtocestah se niso dvignile, ker bi to pomenilo odpor javnosti proti popolni deregulaciji. Ko bodo cene popolnoma deregulirane, se bodo dvignile. Ni druge opcije. Kdor misli drugače, je zaveden.
Dogovarjanja cen niso zaznali .Ta je pa res dobra !