Finance. Napovednik lahko v celoti preberete na spletni strani http://www.donbosko.si/trstenik/. Projekt novih orgel je vreden 130 tisoč evrov, župnija Trstenik pa želi povečati tudi kor in odplačati fasado. 150 evrov naj bi krajani odšteli za deset let sedežnine. Da bi posredovala finančne podatke dosedanjih investicij, bi morala župnija sklicati 18-članski pastoralni svet.
Denar. Župnija svetega Martina na Trsteniku je pogoltna na denar, je kritičen bralec Žurnala. V dopisu svojega imena ni želel zaupati, je pa v pojasnilo opozoril na sestavek na spletni strani. Župnija tam ugotavlja medel odziv otrok na dobrodelno akcijo in od njih pričakuje večjo solidarnost. Našteva tudi investicije, ki jih želi delno pokriti s sedežninami.
Poziv ali prošnja
Župnija svetega Martina na Trsteniku v rubriki Napovednik dokaj očitno negoduje nad medlim odzivom na poziv, naj otroci prispevajo za otroke v stiski. “V jaslice so bile postavljene samo tri kuverte,” piše med drugim. V nadaljevanju jih odkrito poziva, naj se bolj izkažejo: "Mislim, da so tudi otroci pri nas sposobni večje solidarnosti, zato naj kuverte z darovi za lačne in uboge otroke prinesejo s seboj k verouku.”
Kaj pravi župnik
Župnik Branko Balažic odgovarja, da je bila dobrodelna akcija namenjena zbiranju sredstev za misijonsko središče. “Otroci niso bili v nobeno stvar prisiljeni, ampak le opozorjeni, da se akcija končuje in naj tisti, ki želijo, prinesejo svoj prispevek,” zatrjuje.
V primeru pričakovanih investicij krajane poziva, naj če le zmorejo, pomagajo tako, da naenkrat plačajo sedežnino za naslednjih deset let. Pri tem jasno izrazi prepričanje, da s skupnimi močmi zadolževanje ne bo potrebno.
So morda preambiciozni?
Avtor razlogov za svoj očitek o pogoltnosti ni jasno navedel, zato smo na župnijo naslovili vprašanja o obsegu dosedanjih investicij, ali o njih soodločajo tudi krajani in ali bi župnija mogoče lahko zaradi recesije počakala na boljše čase.
Župnik Balažic je navedel, da so na župnijskem domu v zadnjem času zamenjali dotrajana okna in obnovili okrušeno fasado. Prav tako so bili okna in fasada obnovljeni v župnijski cerkvi, ob tem pa še peč. O stroških in finančni soudeležbi krajanov je bil pripravljen govoriti samo v navzočnosti vseh članov župnijskega pastoralnega sveta.
Nič jih ne silimo
“V cerkvi ni nihče v nobeno zadevo prisiljen in se odloča po svoji vesti,” dodaja. Zatrjuje, da župnija odločitve o investicijah ne sprejema sama. “V primeru orgel gre za dolgo načrtovano akcijo, s katero so člani sveta in župljani na splošno seznanjeni,” zatrjuje.