Mirko Jagodič je pred tremi meseci izgubil službo v Ibiju. Priznava, da ga je strah, vendar je optimističen.
Kako preživljate brezposelnost?
Sem na zavodu za zaposlovanje. Prejemam nadomestilo 430 evrov, ki mi ob delovni dobi pripada devet mesecev, torej še pol leta. Upam, da bom v tem času našel novo službo, nimam pa nobenega dodatnega dohodka.
Kolikšna je bila zadnja plača v Ibiju?
Znašala je 600 evrov.
Ste prek zavoda že dobili kakšno ponudbo?
Dve sem že dobil, a se je pozneje izkazalo, da nimam ustreznih kvalifikacij. Po izobrazbi sem ekonomski tehnik.
Tudi sami kaj iščete?
Iščem. Napisal sem okoli 90 prošenj, odgovorila je le približno tretjina podjetij. Odgovori so bili večinoma negativni, a sem dobil tudi nekaj vabil na razgovore; vse skupaj šest, mislim.
Imate kakšne posebne želje?
Niti ne. Nikoli nisem imel nekega sanjskega poklica. Bil sem že prodajalec, tehnolog, voznik viličarja, poslovodja, zavarovalniški agent. Nabor služb, ki sem jih že opravljal, je raznolik.
Kolikšni so stroški v vaši družini, kako plačujete položnice?
Za položnice gre na mesec vsaj 400 evrov, torej skoraj celo nadomestilo. Koliko je vseh stroškov skupaj, pa niti ne vem. Smo petčlanska družina. Imamo dve šoloobvezni deklici. Za nameček redno vadita tekmovalno drsanje, ki zahteva nekaj sto evrov na mesec, vendar jima tega nočemo vzeti. Imamo tudi predšolskega otroka, ki hodi v vrtec.
Boste morali kaj prodati, da boste preživeli?
Resnici na ljubo niti nimam premoženja, ki bi ga lahko pogrešal, k sreči pa tudi žena, ki dela v zdravstvu, zasluži toliko, da za zdaj nekako preživimo.
Ste razmišljali o delu na črno?
V skrajni sili bom verjetno tudi, ampak še vedno verjamem, da bom dobil zaposlitev, ki bo zagotavljala socialno varnost in določene pravice.
Ste zaprosili za socialno pomoč?
Ne, so nam pa odobrili znižano plačilo vrtca. Koliko se bo to poznalo na položnici, še ne vem, ker smo ravno dobili odločbo.
Ali razmišljate o dodatnem izobraževanju, prekvalifikaciji?
Če bo to zahtevala nova služba, bi se bil pripravljen izobraževati, na lastno pest pa težko. Niti ne vem, kaj bi mi lahko koristilo pri iskanju nove službe. Izobraževanja sicer ponuja tudi zavod za zaposlovanje, vendar če bi se na katero odzval, ne bi bil upravičen do nadomestila za plačo. Ta rešitev se mi ne zdi najbolj smiselna, ker brez nadomestila preprosto ne moremo.
Vam je žal, da niste dokončali študija?
Malo že. Naredil sem pet izpitov, več pa ob družini in redni službi ni šlo.
Bi se vozili v službo eno uro od doma?
Sprejel bi službo tudi v drugem kraju. Sicer ne na drugem koncu Slovenije, v sosednjih regijah, kakšnih 50 kilometrov od doma pa zagotovo.
Kako družina gleda na brezposelnega očeta?
Žena je zaskrbljena, otroci pa se tega niti ne zavedajo.
Je kateri od prijateljev v podobni godlji?
Brez dela še niso, se pa čuti, da tudi njih bremeni recesija. Večina se jih boji za službe. Še nikoli se nismo o tem pogovarjali toliko kot zdaj.
Ste kdaj potrti?
Včasih že, ampak v bistvu sem precej mirnejši zdaj kot zadnje mesece v Ibiju, kjer je šlo precej živcev. Se pa poskušam v družini čim bolj sprostiti, se tudi rekreiram, s prijatelji
igram nogomet.
Kako preživljate proti čas?
Časa imam res več, vendar moram biti vsak dan med 10. in 13. uro doma, dosegljiv zavodu za zaposlovanje.
Sem na zavodu za zaposlovanje. Prejemam nadomestilo 430 evrov, ki mi ob delovni dobi pripada devet mesecev, torej še pol leta. Upam, da bom v tem času našel novo službo, nimam pa nobenega dodatnega dohodka.
Kolikšna je bila zadnja plača v Ibiju?
Znašala je 600 evrov.
Ste prek zavoda že dobili kakšno ponudbo?
Dve sem že dobil, a se je pozneje izkazalo, da nimam ustreznih kvalifikacij. Po izobrazbi sem ekonomski tehnik.
Tudi sami kaj iščete?
Iščem. Napisal sem okoli 90 prošenj, odgovorila je le približno tretjina podjetij. Odgovori so bili večinoma negativni, a sem dobil tudi nekaj vabil na razgovore; vse skupaj šest, mislim.
Imate kakšne posebne želje?
Niti ne. Nikoli nisem imel nekega sanjskega poklica. Bil sem že prodajalec, tehnolog, voznik viličarja, poslovodja, zavarovalniški agent. Nabor služb, ki sem jih že opravljal, je raznolik.
Kolikšni so stroški v vaši družini, kako plačujete položnice?
Za položnice gre na mesec vsaj 400 evrov, torej skoraj celo nadomestilo. Koliko je vseh stroškov skupaj, pa niti ne vem. Smo petčlanska družina. Imamo dve šoloobvezni deklici. Za nameček redno vadita tekmovalno drsanje, ki zahteva nekaj sto evrov na mesec, vendar jima tega nočemo vzeti. Imamo tudi predšolskega otroka, ki hodi v vrtec.
|
Izobraževanja ponuja tudi zavod za zaposlovanje, vendar če bi se na
katero odzval, ne bi bil upravičen do nadomestila za plačo, brez katerega preprosto ne moremo.
Mirko Jagodič |
|
Resnici na ljubo niti nimam premoženja, ki bi ga lahko pogrešal, k sreči pa tudi žena, ki dela v zdravstvu, zasluži toliko, da za zdaj nekako preživimo.
Ste razmišljali o delu na črno?
V skrajni sili bom verjetno tudi, ampak še vedno verjamem, da bom dobil zaposlitev, ki bo zagotavljala socialno varnost in določene pravice.
Ste zaprosili za socialno pomoč?
Ne, so nam pa odobrili znižano plačilo vrtca. Koliko se bo to poznalo na položnici, še ne vem, ker smo ravno dobili odločbo.
Ali razmišljate o dodatnem izobraževanju, prekvalifikaciji?
Če bo to zahtevala nova služba, bi se bil pripravljen izobraževati, na lastno pest pa težko. Niti ne vem, kaj bi mi lahko koristilo pri iskanju nove službe. Izobraževanja sicer ponuja tudi zavod za zaposlovanje, vendar če bi se na katero odzval, ne bi bil upravičen do nadomestila za plačo. Ta rešitev se mi ne zdi najbolj smiselna, ker brez nadomestila preprosto ne moremo.
Vam je žal, da niste dokončali študija?
Malo že. Naredil sem pet izpitov, več pa ob družini in redni službi ni šlo.
Bi se vozili v službo eno uro od doma?
Sprejel bi službo tudi v drugem kraju. Sicer ne na drugem koncu Slovenije, v sosednjih regijah, kakšnih 50 kilometrov od doma pa zagotovo.
Kako družina gleda na brezposelnega očeta?
Žena je zaskrbljena, otroci pa se tega niti ne zavedajo.
Je kateri od prijateljev v podobni godlji?
Brez dela še niso, se pa čuti, da tudi njih bremeni recesija. Večina se jih boji za službe. Še nikoli se nismo o tem pogovarjali toliko kot zdaj.
Ste kdaj potrti?
Včasih že, ampak v bistvu sem precej mirnejši zdaj kot zadnje mesece v Ibiju, kjer je šlo precej živcev. Se pa poskušam v družini čim bolj sprostiti, se tudi rekreiram, s prijatelji
igram nogomet.
Kako preživljate proti čas?
Časa imam res več, vendar moram biti vsak dan med 10. in 13. uro doma, dosegljiv zavodu za zaposlovanje.
