Brez panike, Slovenija je pripravljena

	Zdravilo je nujno takrat, ko nekdo zboli, pri nas pa še ni obolelih. Učinkovito zdravilo pa hkrati ne pomeni, da vsi preživijo. Dr. Franc Strle, predstojnik ljubljanske infekcijske klinike

Svetovna zdravstvena organizacija je že od leta 2003 opozarjala vse države, da naj se pripravljajo na nevarnost pandemije gripe. Kot je zatrdila predstojnica Centra za nalezljive bolezni dr. Alenka Kraigher "Slovenija je pripravljena, če bi prišel virus k nam. “ Ljudem zaenkrat svetujejo, naj sledijo informacijam o bolezni in opazujejo svoje zdravstveno stanje. Hkrati predlagajo standardne preventivne ukrepe, kot je redno umivanje rok. Slovenija je zagotovila dovolj zdravila oseltamivir (tamiflu), ki naj bi zadoščal za četrtino prebivalstva. Strahu, da bi zbolelo več kot 250 tisoč ljudi v enem dnevu, po besedah dr. Franca Strleta z ljubljanske infekcijske klinike ni.

Inštitut za varovanje zdravja ocenjuje, da je sistem obveščanja javnosti in stroke dovolj velik ukrep. Na letališču Jožeta Pučnika zaenkrat še niso sprejeli konkretnih ukrepov, saj po besedah dr. Kraigherjeve "nima direktne povezave z drugimi kontinenti. Poleg tega mednarodna letališča sprejemajo nekatere strožje ukrepe in s tem zagotavljajo oskrbo tudi za naše državljane." Kot je pojasnila v. d. direktorice direktorata za javno zdravje Mojca Gruntar Činč , Slovenija sodeluje z drugimi državami v tej začetni fazi prepoznavanja virusa, opazovanja genske sestave in prepoznavanja simptomov. To je eden izmed razlogov, da je svet zajela vsesplošna panika, saj gre za novo obliko virusa, ki se v današnji povezanosti sveta lahko izredno hitro razširi.

Ali bo nekdo sprejet v bolnišnico, je seveda odvisno od njegovega premagovanja bolezni. V Sloveniji imamo ustaljene postopke glede ravnanja z bolniki. Tako kot v drugih državah, tudi v Sloveniji lahko pričakujemo, da bodo zdravnika obiskali oboleli, ki bodo sumili, da imajo nov tip gripe, kasneje pa se bo izkazalo, da to ni res. V vsakem primeru bodo zdravniki podali anamnezo in ugotovili bolezenske znake. Seveda jih zanima tudi epidemološko stanje bolnika, torej ali ima posameznik tudi kakšno drugo bolezen, in gibanje na izpostavljenih območjih.



Panika je odveč
Za virusom prašičje gripe naj bi po zadnjih podatkih umrlo 149 ljudi, vendar so zgolj pri 20 primerih laboratorijsko potrdili, da gre za nov tip virusa A/H1N1. Po podatkih WHO-ja naj bi bila umrljivost sedemodstotna, vendar je dr. Strle izrecno poudaril, naj se ne zanašamo na te podatke, saj podatki, ki jih navajajo mednarodni mediji, še niso bili uradno potrjeni s strani organizacije WHO. Hkrati se virus različno vede v ZDA kot v Mehiki. Zanimalo nas je, zakaj nekateri ljudje po jemanju zdravila umrejo in drugi ne. "Poznavanje samega zdravila, ki je učinkovito, še ne pomeni, da vsi ljudje preživijo. Tudi pri drugih boleznih je tako," je pojasnil. Pri jemanju zdravila pa časovna komponenta ni ključna, kar je pokazal primer španskega bolnika, ki zdravila ni zaužil v 48 urah in je vseeno ozdravel.

IVZ je poudaril tudi razumljivo in pravilno predpisovanje zdravila, ki ima lahko ekološke posledice. V preteklosti je praksa pokazala, da pretirano predpisovanje in jemanje protivirusnih zdravil povečuje tveganje, da bo virus postal odporen na zdravilo.

Ali je karantena potrebna?
Omejeno gibanje ljudi, ki ne kažejo znakov bolezni, a so bili v stiku z obolelimi, je priporočljivo zato, da ne bi bolezni širili naprej. Vendar to ne pomeni izolacije za 40 dni, kot smo bili navajeni v preteklosti. Danes poznamo moderne oblike karantene, ki pomenijo omejeno gibanje doma oziroma v svojih prostorih.