Kot so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost, obžalujejo "prenagljeno reakcijo generalne državne tožilke", ki je na današnji novinarski konferenci razpravljala o sklepu ustavnega sodišča v zvezi z vsebino obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda in s tem povezano komentirala novi zakon o državnem tožilstvu.
Očitke o zmanjševanju samostojnosti tožilstva, na katerega naj bi po mnenju generalne državne tožilke kazal "hiter pregled zakona", ministrstvo zavrača.
Presenečeni so tudi nad oceno o domnevni podrejenosti tožilstva policiji. Kot še navajajo, bi umik novega zakona o tožilstvu, kot to predlaga generalna državna tožilka, pomenil, da ministrstvo za pravosodje ne izpolnjuje svojih pristojnosti zagotavljanja splošnih pogojev za uspešno izvajanje državnotožilske funkcije, kamor sodi tudi priprava zakonov.
Ustavno sodišče povedalo svoje?
Po mnenju generalne državne tožilke Brezigarjeve sklep ustavnega sodišča postavlja pod vprašaj ustavnost zakonske določbe, ki ministru za pravosodje omogoča dajanje obveznih navodil in poseg v državnotožilsko organizacijo. Iz obrazložitve pa izhaja, da je tožilstvo samostojen državni organ in da je treba varovati zunanjo neodvisnost tožilstva, je dejala.
Ob tem je Brezigarjeva izpostavila tudi nov zakon o državnem tožilstvu, ki ga je minister za pravosodje Aleš Zalar poslal v medresorsko usklajevanje. Ta po njenem mnenju povečuje pristojnosti ministra za pravosodje in zmanjšuje samostojnost državnega tožilstva ter na določenih segmentih omogoča izjemno velik vpliv policije na delo tožilstva.
Zato Zalarju predlaga, naj zakon umakne iz medresorskega usklajevanja, dokler ustavno sodišče v zvezi s to problematiko ne sprejme dokončne odločitve.
Preveč povezani s policijo
Da predlog zakona nedopustno tesno povezuje tožilstvo s policijo, je opozoril vrhovni državni tožilec Aleš Butala.
Kot primer je izpostavil, da predlog zakona oži področje dela posebnega oddelka, ki je pristojen za pregon oseb s policijskimi pooblastili, ko te storijo kaznivo dejanje. Ta oddelek naj bi skladno s predlogom zakona namreč v prihodnje preiskoval le kazniva dejanja, ki so storjena z zlorabo pooblastil, ko prihaja do kršitev človekovih pravic, pravi Butala.
To po njegovih besedah pomeni, da bodo ostali zunaj njihove pristojnosti vsi sumi korupcije, ki jih storijo osebe s policijskimi pooblastili, vsi primeri čezmerne uporabe sile ali orožja in vsa kazniva dejanja, ki jih osebe s policijskimi pooblastili storijo zunaj službe.
