Verniki s Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije so se zbrali na tradicionalnem, že 26.
srečanju treh dežel, ki je tokrat potekalo na Brezjah. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof
Alojz Uran, ki je dejal, da je bilo v vseh letih romanja premoščenih že mnogo ovir
v medsebojnih odnosih, veliko jih še ostaja, ostaja pa tudi upanje.
V romarskem središču na Brezjah se je danes zbralo nekaj tisoč vernikov in veliko duhovnikov,
ki so presegli meje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Prav to je bil tudi namen prve pobude za
tovrstno srečanje, ki jo je leta 1981 na Svetih Višarjah dal takratni videmski nadškof
Alfredo Battisti, ljubljanski nadškof in celovški škof pa sta jo z veseljem
podprla. Prvo srečanje je tako potekalo že leta 1982, vse odtlej pa vsako leto srečanje pripravijo
v enem od romarskih krajev sodelujočih škofij.
|
Nič, še tako velike težave in ovire, nas ne morejo ločiti od Božje ljubezni. Želim, da bi bila današnja evharistija in prijateljsko srečanje na romanju treh dežel poglobljena priložnost za utrditev novega upanja in bolj odločno ter zvesto pričevanje velikonočne vere v Jezusa Kristusa in s tem tiste ljubezni, ki gradi edinost med različnimi ljudmi in narodi. Alojz Uran |
|
Uran je vernike nagovoril tako v slovenščini kot tudi v italijanščini in nemščini. Kasneje pa sta jih pozdravila še celovški škof in videmski nadškof, ki bo prihodnje leto na Furlanskem gostil 27. srečanje. " Že 26 let tri škofije izmenično organiziramo romanje treh dežel. Kljub temu, da smo v teh letih premostili mnoge ovire v naših medsebojnih odnosih, obstaja še veliko notranjih ovir, ki so posledica naših grehov in človeških omejenosti ter pomanjkanja zrele vere," je opozoril Uran.
Omenjene pregrade ljudi delijo, medtem ko jih skupna pripadnost krščanskemu izročilu povezuje in združuje. Zato je cerkvena pobuda za srečanje treh dežel doživela evropski odmev in veliko posnemovalcev, so pojasnili v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference in dodali, da je srečanje tudi priložnost za pogovore, izmenjavo izkušenj in tkanje prijateljstev ter simbolna dejanja večje povezanosti. Tako so danes verniki s seboj prinesli šopke zdravilnih rož, ki so jih nabrali na domačih travnikih in jih na koncu podarili romarjem iz sosednje dežele.
