V Portorožu se na vrhuncu turistične sezone soočajo z pomanjkanjem gostinskega kadra, saj je interes za ta poklic v zadnjih letih močno upadel.
"Danes se zelo težko dobi natakarja celo študenta, da ne govorim dobrega natakarja,"
pravi
Jadran Furlanič
iz portoroškega turističnega združenja, ki ima tudi sam bogate
hotelirske in gostinske izkušnje. Razlog je, da ta poklic pri nas ni dovolj cenjen, kar se kaže
tudi pri plačilu. Neto mesečna plača natakarja v Portorožu le redko presega 650 evrov.
Slovaki niso zapolnili praznine
Portoroški hotelirji in gostinci so v prejšnjih letih poskušali iskati rešitev v delavcih iz Slovaške in nekaterih drugih evropskih držav, saj v nasprotju s tistimi iz nekdanjih jugoslovanskih republik ne potrebujejo delovnih vizumov. A se ni obneslo, deloma zaradi nepoznavanja jezika, deloma ker tujci niso imeli namena ostati dlje. Letos so nekateri večji hotelirji iskali osebje v Beogradu, kjer so tudi navezali stike z gostinsko šolo. "Razlika v plači, če odštejemo stroške poti in nastanitve, pa spet ni tako velika, da bi privlačila večje število tamkajšnjih kadrov," meni Furlanič. Njegova osebna ocena je, da v portoroških hotelih in gostinskih lokalih primanjkuje okoli 40 odstotkov osebja. V večjih sistemih se to rešuje z nadurami, večji problem pa je v manjših lokalih, kjer delajo eden, dva ali trije. "Vsaj še enega bi potrebovali. Delamo po cele dneve," potrdita njegove besede Tomi Mozgan in Mateja Rebolj iz portoroške gostilne Ondina.
Vzrok za krizo s kadri
"Če bi bila plača, bi bili tudi kadri," je prepričan eden izmed portoroških natakarjev, ki je v tem poslu že več kot 30 let. Ivo Silič , direktor portoroškega turističnega združenja, pojasni, da bi bilo treba ukrepati za povečanje privlačnosti tako natakarskega kot kuharskega poklica pri nas. "V Avstriji, denimo, je kuhar spoštovan profesionalni poklic," pove Silič. Po njegovem mnenju bi se morala tudi hotelska in gostinska podjetja bolj potruditi pri dodatnem izobraževanju delavcev in jim omogočiti napredovanje. Gostinec Goran Gregorovič pa se spominja, da domačini niti v sedemdesetih letih, ko je sam začel, niso nikoli hoteli delati kot natakarji ali kuharji. "To so bili poklici za prišleke iz drugih republik," doda.
Vpisanih le 17 dijakov
Da je zanimanje mladih za gostinski poklic izjemno skromno, poleg tega pa še iz leta v leto bolj upada, priznava tudi Breda Puhar , svetovalna delavka na izolski srednji gostinski in turistični šoli. Po novem se izobraževalni program za natakarje in kuharje imenuje gastronomske in hotelske storitve. "Letos se je v ta program vpisalo 17 učencev, kar je devet manj kot lani. Po starem programu za kuharje in natakarje pa je letos triletno šolanje uspešno končalookoli 25 dijakov," pojasni. Po njenih besedah je precej škode gostinskemu poklicu povzročila tudi nova zakonodaja, ki ne zahteva več posebne izobrazbe v tej dejavnosti. "Zakaj bi torej sploh hodili v šolo, če pa je kar vsak lahko natakar ali kuhar?" Poleg tega, poudarja, to vpliva na zmanjšanje kakovosti storitev.
Še 200 novih kadrov
|
|
Odprtje prenovljenega hotela Palace, pa tudi druge širitve hotelskih kapacitet v Portorožu bo po oceni Danila Daneua, predsednika Turistično gostinske zbornice pri GZS, zahtevala okoli 200 novih kadrov. Ljubo Ocvirk iz Obalne sindikalne organizacije KS 90 upa, da bo večje povpraševanje vplivalo na dvig plač.Portorož. |
Portoroški hotelirji in gostinci so v prejšnjih letih poskušali iskati rešitev v delavcih iz Slovaške in nekaterih drugih evropskih držav, saj v nasprotju s tistimi iz nekdanjih jugoslovanskih republik ne potrebujejo delovnih vizumov. A se ni obneslo, deloma zaradi nepoznavanja jezika, deloma ker tujci niso imeli namena ostati dlje. Letos so nekateri večji hotelirji iskali osebje v Beogradu, kjer so tudi navezali stike z gostinsko šolo. "Razlika v plači, če odštejemo stroške poti in nastanitve, pa spet ni tako velika, da bi privlačila večje število tamkajšnjih kadrov," meni Furlanič. Njegova osebna ocena je, da v portoroških hotelih in gostinskih lokalih primanjkuje okoli 40 odstotkov osebja. V večjih sistemih se to rešuje z nadurami, večji problem pa je v manjših lokalih, kjer delajo eden, dva ali trije. "Vsaj še enega bi potrebovali. Delamo po cele dneve," potrdita njegove besede Tomi Mozgan in Mateja Rebolj iz portoroške gostilne Ondina.
Vzrok za krizo s kadri
"Če bi bila plača, bi bili tudi kadri," je prepričan eden izmed portoroških natakarjev, ki je v tem poslu že več kot 30 let. Ivo Silič , direktor portoroškega turističnega združenja, pojasni, da bi bilo treba ukrepati za povečanje privlačnosti tako natakarskega kot kuharskega poklica pri nas. "V Avstriji, denimo, je kuhar spoštovan profesionalni poklic," pove Silič. Po njegovem mnenju bi se morala tudi hotelska in gostinska podjetja bolj potruditi pri dodatnem izobraževanju delavcev in jim omogočiti napredovanje. Gostinec Goran Gregorovič pa se spominja, da domačini niti v sedemdesetih letih, ko je sam začel, niso nikoli hoteli delati kot natakarji ali kuharji. "To so bili poklici za prišleke iz drugih republik," doda.
|
Jadran Furlanič iz portoroškega turističnega združenja:
"Plača natakarja v Portorožu le redko presega 650 evrov" © Nataša Ručna
|
Da je zanimanje mladih za gostinski poklic izjemno skromno, poleg tega pa še iz leta v leto bolj upada, priznava tudi Breda Puhar , svetovalna delavka na izolski srednji gostinski in turistični šoli. Po novem se izobraževalni program za natakarje in kuharje imenuje gastronomske in hotelske storitve. "Letos se je v ta program vpisalo 17 učencev, kar je devet manj kot lani. Po starem programu za kuharje in natakarje pa je letos triletno šolanje uspešno končalookoli 25 dijakov," pojasni. Po njenih besedah je precej škode gostinskemu poklicu povzročila tudi nova zakonodaja, ki ne zahteva več posebne izobrazbe v tej dejavnosti. "Zakaj bi torej sploh hodili v šolo, če pa je kar vsak lahko natakar ali kuhar?" Poleg tega, poudarja, to vpliva na zmanjšanje kakovosti storitev.
