Slovenija
3 ogledov

Če ni, še davkarija ne vzame

durs, vrsta, urad Nik Rovan
Davčni dolg. V štirih letih poskočil za slabo polovico, na 1,2 milijarde evrov. Neplačniki. Koalicija bi z razkritjem dolžnikov spodbujala plačevanje, Simič opozarja, da bi to povzročilo še večjo stisko podjetnikov.

Davčna tajnost. "Tisti, ki imajo, bodo morda plačali, da ne bodo na seznamu. Tisti, ki nimajo, pa se lahko ubijejo, pa ne bodo imeli dovolj denarja," je problem neplačevanja davkov in prispevkov strnil Ivan Simič, nekdanji direktor Davčne uprave 
Republike Slovenije (Durs).

Nova vlada je namreč v koalicijsko pogodbo zapisala, da bodo ukinili davčno tajnost za neplačnike davkov in prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko zavarovanje. To naj bi storili "v obsegu in na način, kot to dopušča ustava", so pojasnili v Državljanski listi Gregorja Viranta (DLGV), iz katere prihaja novi finančni minister Janez Šušteršič. "Menimo, da bo to pripomoglo k preprečevanju davčnih utaj, razkrivanju neplačnikov in povečanju plačilne nediscipline," so dodali v DLGV.

302 neizterljiva milijona

Do konca septembra so na Dursu našteli slabe 1,2 milijarde evrov davčnega dolga. Od tega je bilo aktivnega dolga 897 milijonov evrov, pogojno izterljivega pa 302 milijona. Za zadnjega velja, da so izčrpane že skoraj vse možnosti za izterjavo. V skupni dolg je vštet tako dolg do proračuna države (dobrih 578 milijonov evrov) kot dolg do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (194 milijonov evrov) in zavoda za zdravstveno zavarovanje (93 milijonov evrov).

Med dolžniki, ki so dolgovali več kot 4.000 evrov, je bilo v prvi polovici lanskega leta 11.777 poslovnih subjektov – 4.896 samostojnih 
podjetnikov in 6.881 podjetij.

V petih letih za polovico več

Od konca leta 2007 do septembra lani je davčni dolg narasel za slabo polovico, z 819 milijonov na 1,2 milijarde evrov, po neuradnih ocenah pa je naraščal predvsem zaradi gospodarske krize.
"Davčni dolg je narasel, ker ljudje nimajo denarja," je prepričan Simič. Dejal je, da 90 odstotkov dolžnikov – podjetnikov – Dursu davkov in prispevkov ne plača, ker jih nima s čim. "Gre za konkretne primere, ko se mora podjetnik odločati, ali da delavcem plače ali pa plača davek na dodano vrednost ali pa recimo plača nujno potrebne surovine za nadaljevanje proizvodnje," je ponazoril Simić in dodal: "Odločajo se, da plačajo tisto, kar je v nekem trenutku pomembnejše za obstoj podjetja."

Simič zato podpira objavo dolžnikov, ki imajo denar in bi davčne dolgove lahko plačali, ne podpira pa objave dolžnikov samo zato, da so objavljeni. Ob tem opozarja, da se tudi v evidencah Dursa pojavlja napaka, da je nekdo recimo davke plačal, pa to ni bilo pravilno ali pravočasno zabeleženo. Ob tem pravi, da Durs že zdaj zaračunava desetodstotne zamudne obresti, redno pa tudi izkorišča možnost 
izterjav in izvršb.

Razkritje možno že zdaj

V uradu informacijske pooblaščenke so pojasnili, da obstoječa zakonodaja omogoča razkritje podatkov o davčnem dolgu pravnih oseb nad 4.000 evrov, če je davčni postopek pravnomočno končan in če je zavezanec davek obračunal, plačal pa ne. "Prosilec mora pri tem razkriti poslovni interes za takšno razkritje," so dejali. To ne velja za fizične osebe.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice