"Če se zgodi, da bi gensko spremenjeni organizmi nadvladali našo domovino, potem je treba računati na le še štiri leta življenja na tem svetu. Po štirih letih ne bo čebel, ljudi, Zemlja bo pusta in mrtva," je dejal eden izmed udeležencev protesta.

Dovoljena le koruza

Evropska unija. Edina dovoljena gensko spremenjena rastlina v EU je koruza tipa MON 810. Največ je pridelajo v Španiji, kjer imajo 79,2 tisoč hektara, sledita Češka z 8,3 tisoč hektara in Portugalska s 4,8 tisoč hektara. To koruzo pa pridelujejo tudi na Poljskem, Slovaškem in v Nemčiji.

Zdravi ljudje v zdravi naravi, Nič proti naravi in Zahtevamo moratorij je nekaj izmed napisov na transparentih, ki so jih iz združenja zelenih razgrnili pred parlamentom v znak nasprotovanju uvajanju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Medtem so poslanci po nujnem postopku sprejeli predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih organizmov z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Predlog zakona je podprlo 45 poslancev, proti pa jih je glasovalo osem.

Brez uvoza bi zavladala lakota
O stališču do zakona smo povprašali Boruta Bohanca , predstojnika centra za rastlinsko biotehnologijo in žlahtnjenje na biotehniški fakulteti, ki trdi, da zakon nikakor ni primeren. "Do zakona imam zelo negativno mnenje, saj usmerja na to, da se prepreči kakršnakoli pridelava gensko spremenjenih površin v Sloveniji. Ta zakon ne omogoča soobstoja, ampak preprečuje, da se ne bi kdo odločil in kaj takšnega prideloval. Gensko spremenjeni produkti, ki so koristni za pridelavo ali pa za potrošnika samega, so že narejeni, niso pa še v prodaji. Če sprejmemo zakon, ki bi preprečeval takšno pridelavo, si bomo v prihodnje samo škodili," je za zurnal24.si povedal Bohanec.

"Slovenija na leto uvozi za 800 milijonov evrov hrane. Že zdaj uvažamo žita in takšna, ki so gensko spremenjena, uporabljamo za krmo. Če tega uvoza ne bi imeli, bi lahko pri nas nastala lakota. Nismo ravno država, ki bi bila samozadostna," pravi Bohanec.

Ne potrebujemo tvegane genske tehnologije
Na Inštitutu za trajnostni razvoj menijo, da sodobno kmetijstvo, še najmanj slovensko, ne potrebuje tvegane genske tehnologije. Po njihovih navedbah potrebujemo trajnostne tehnologije pridelave, ki bodo sposobne zagotavljati dovolj kakovostne in varne hrane ter obenem ohranjati okolje.

Tako kot protestniki pa nad predlogom zakona niso bili nič bolj navdušeni niti mimoidoči, ki so pri nakupu živil zelo pozorni.



Stanislava Kirinčič z Inštituta za varovanje zdravja RS je pred kratkim poudarila, da je v Sloveniji nadzor nad varnostjo hrane razdeljen med več različnih služb in med dve ministrstvi – ministrstvo za zdravje in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zagotovila je, da v Sloveniji hrane z vsebnostjo GSO ni.