Morilce zaprli le za nekaj let, zdaj spet ogrožajo ljudi. Kako je to mogoče?

Ta teden smo poročali o 39-letnem Koprčanu Mihaelu Merlichu, ki je februarja 2016 kar 22-krat zabodel medicinsko sestro v piranskem zdravstvenem domu. K sreči je preživela, njega pa zaradi duševne motnje, najverjetneje paranoidne shizofrenije, niso poslali v zapor, ampak na obvezno psihiatrično zdravljenje v zdravstveni ustanovi.

To lahko, ob preverjanju vsakih šest mesecev, traja do pet let, a Merlicha so izpustili po dobrih treh. Ali se je zatem redno ambulantno zdravil, ne vemo, je pa po materinem pripovedovanju jemal mamila. Pred skoraj natanko letom dni, 9. maja lani, naj bi zanetil požar v Vodopivčevi ulici v Kopru, v katerem so zgoreli skuter, štirje avtomobili in eno stanovanje. Po prvih ocenah je bilo škode za 200.000 evrov.

Zdaj mu sodijo zaradi povzročitve splošne nevarnosti in poškodovanja tuje stvari, tožilka Nataša Valentič Kuštra pa je takoj predlagala izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja.

Obtožil ju je, da ga hočeta zastrupiti z joto

Primerov, ko so psihiatrični bolniki po končanem zdravljenju v ustanovi znova zagrešili kaznivo dejanje, tudi najhujše, zoper življenje in telo, je še veliko.

Dvaintridesetletni Urban Rupnik je aprila 2020 v Dolu pri Ljubljani za več dni obiskal znanca in njegovo partnerico. Med obiskom se jima je zdel zmeden, zatem ju je obtožil, da ga hočeta zastrupiti z joto. Pod vplivom amfetaminov naj bi slišal različne glasove in nazadnje je oba gostitelja zabodel. Zaradi neprištevnosti so mu avgusta istega leta odredili obvezno psihiatrično zdravljenje v zdravstvenem zavodu.

Najprej ubil mamo, čez nekaj let še očeta

Izpustili so ga po manj kot dveh letih, julija 2022, pod pogojem, da nadaljuje z ambulantnim zdravljenjem. Toda 5. oktobra 2023 je zagrešil še hujši zločin - uboj. V Logatcu je 88-letnemu dedku zadal najmanj 27 vbodnih ran in ureznin, poškodoval pa tudi babico. Odvisnik od kokaina je spet slišal glasove in sodnica ga je lani vnovič lahko le poslala na obvezno psihiatrično zdravljenje.

Triinštiridesetletni Robert Supančič iz Zgornje Kungote je aprila 2003 v mariborskem bloku do smrti zabodel lastno mater. Tudi on se v ustanovi ni zdravil pet let: na prostosti se je znašel 2005. in še štiri leta prejemal terapije v ambulanti. Decembra 2014 je z nožem napadel očeta in mu še živemu odrezal glavo. Sodišče ga takrat ni spoznalo za neprištevnega, temveč mu izreklo 28-letno zaporno kazen.

Opozorila vrhovnega sodišča

Kako torej postopati s storilci, ki po odpustitvi s psihiatrije še vedno predstavljajo nevarnost za okolico?

Po zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) bi jih lahko na podlagi sklepa sodišča zadržali na zdravljenju tudi brez njihove privolitve. Takšen ukrep posebnega nadzora traja pol leta, a se lahko za prav toliko podaljšuje.

Da se to dogaja le redko, se strinjajo tudi na vrhovnem sodišču. "Vrhovno sodišče že od leta 2016 vlado opozarja na problem, ki ga izpostavljate, nazadnje v pripombah k zadnji noveli zakona o duševnem zdravju v letu 2022. Storilci kaznivih dejanj, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu so nameščeni v enoti za forenzično psihiatrijo oddelka za psihiatrijo univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Ta ukrep lahko traja največ pet let. V primeru, da so te osebe še vedno ogrožujoče, je treba na predlog izvajalca varnostnega ukrepa pred iztekom tega obdobja izpeljati postopek spremembe varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v sprejem osebe v socialnovarstveni zavod po določbah ZDZdr. Ker pa so te osebe praviloma zelo ogrožujoče, bi bilo zaradi varnosti drugih varovancev nujno treba zanje oblikovati varovani oddelek s posebnim, dodatnim varnostnim režimom. Pomembno je predvsem, da država za te osebe zagotovi tako varstvo, da ne bodo ogrožali sebe in drugih. To lahko stori z drugačno ureditvijo trajanja ukrepa v kazenskem zakoniku ali pa s tem, da se ta ukrep preoblikuje v ukrep po ZDZdr tako kot je sedaj, le ob pogoju, da se zagotovijo ustrezni prostorski, kadrovski in varnostni pogoji," so nam odgovorili lani.

Zelo počasi gre

Težave so torej zakonske in prostorske oziroma organizacijske. Toda vladi ni mogoče očitati, da se ni spopadla z njimi. Samo počasi gre. Zelo počasi. Medresorska delovna skupina za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju je začela delovati že leta 2017. Vodilo jo je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), v njej pa so bili še predstavniki ministrstva za zdravje, ministrstva za pravosodje in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.

"Delovna skupina je opravila vse svoje naloge, med drugim tudi elaborat za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju. Gradivo bo v naslednjih dneh posredovano na vlado," smo izvedeli na MDDSZ. To je bilo marca lani, zato smo se 14 mesecev kasneje pozanimali o trenutnem stanju. Za začetek smo izvedeli, da obravnavana problematika ni več v pristojnosti MDDSZ, temveč ministrstva za solidarno prihodnost.

Dodatna usklajevanja

Tam so nam potrdili, da se je vlada marca lani res seznanila z elaboratom za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju:"Na podlagi sklepa vlade je bila avgusta lani ustanovljena posebna delovna skupina, katere naloga je priprava pravnih podlag za vzpostavitev takšne enote. Do danes je izvedla štiri seje in pri pregledu elaborata ter osnutka rešitev ugotovila, da področje zahteva dodatna usklajevanja in definicije, zlasti glede natančne opredelitve ciljne populacije, postopkov odločanja, kriterijev za sprejem in oblike dela v okviru takšne obravnave. Zaradi zahtevnosti in občutljivosti področja, ki zadeva človekove pravice ter posega na področja socialnega varstva, zdravstva in pravosodja, je bilo njeno delovanje podaljšano do konca novembra letos."

Kot so še dodali na ministrstvu za solidarno prihodnost, nadaljujejo delo na pripravi rešitev, ki bodo skladne z mednarodnimi smernicami in konvencijo o pravicah invalidov ter bodo zagotavljale podporo osebam z najintenzivnejšimi potrebami na način, ki spoštuje njihove pravice in dostojanstvo. Poleg tega raziskujejo možnosti za pilotni projekt, s katerim bi v skupnosti zagotovili podporo za osebe z najbolj zahtevnimi potrebami na področju duševnega zdravja: "Naš cilj ostaja razvoj rešitev, ki bodo dolgoročno zmanjšale tveganje za ponovitve kaznivih dejanj in obenem krepile kakovost življenja uporabnikov in varnost skupnosti."

Do uresničitve tega cilja pa bomo, vse kaže, na žalost poročali o še kakšnem Merlichu, Rupniku ali Supančiču.

Fotografija je simbolična.