David je dal kamen v svojo pračo in jo z vso močjo zavrtel. Gospod je poskrbel, da je kamen priletel naravnost v Goljatovo čelo in se zaril vanj. Velikan je mrtev padel na tla. Ta svetopisemska zgodba je v sodobnem svetu pogosta prispodoba za zmago majhnega človeka nad mogočnimi gospodarskimi ali javnimi institucijami. Trboveljčan Jure Drnovšek je svojo izbojeval nad Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Rojstnega dne naj ne bi dočakal
"Na marčevsko sobotno jutro 2019 sem doživel prvi epileptični napad v življenju. Iz nezavesti me je z lizanjem zbudil psiček Johnny, ki je lani žal poginil. Ko sem malo prišel k sebi, sem se odpeljal k staršem, češ da je z mano nekaj narobe, kaj, si takrat nisem znal razložiti," nam je pripovedoval Drnovšek. Čez dobra dva dni, v ponedeljek, je po mravljincih v roki začutil, da se spet nekaj pripravlja, in naročil sinu, naj pokliče rešilca.
Na nevrološki kliniki v Ljubljani je že isti dan izvedel za diagnozo: raka je imel na levi ledvici, od koder se je kasneje razširil na pljuča in možgane: "Napovedi v prvem letu bolezni niso bile obetavne, a zdravnici še vedno zamerim, ker mi je na hodniku kar pred otrokoma, takrat starima 10 in 12 let, rekla, da ne bom dočakal 42. rojstnega dne. No, 26. decembra lani sem jih dopolnil 47."
Devet mesecev ni mogel hoditi
Največji tumor na možganih so mu leta 2020 odstranili, drugih dveh pa niso mogli, ker sta bila ne nedostopnih mestih. Tako je lahko le upal na uspešnost številnih obsevanj in zdravil, tudi takšnih, ki še niso bila v splošni rabi in je bil, s svojim soglasjem, "poskusni zajček" zanje.
"Ni bilo vedno lahko. Po nekaterih tabletah sem postal razdražljiv in pozabljiv. Vem, da so moji veliko pretrpeli zaradi mene. Ko devet mesecev nisem mogel hoditi, me je oblačil sin. Ves čas je oprezal, če bo slučajno treba klicati rešilca. Velika mu hvala za vse, kar je naredil zame, tako kot tudi hčerki, staršem, osebnemu zdravniku dr. Romanu Kralju ter sosedom in prijateljem, ki so me prevažali v Ljubljano. Sploh med vrhuncem epidemije covida-19,“ je nadaljeval Drnovšek.
Rad bi spet delal
Toda pogosto mučno zdravljenje je obrodilo sadove. Na zadnjih pregledih niso ugotovili novih metabolno aktivnih lezij na pljučih, tumor na ledvici se je z začetnih 10 krat 11 centimetrov skrčil na 5,7 krat 3,4 centimetra, tumorja na možganih pa sta se "razpršila", čeprav so njuni ostanki še prisotni. Epileptičnih napadov nima že več kot eno leto.
"Dr. Kralj je ocenil, da sem glede na diagnozo v odličnem zdravstvenem stanju in sposoben določenih opravil. Dokler pa zdravljenje na onkologiji ne bo končano, ne morem prekiniti bolniške. Ko jo bom lahko, bi se rad vrnil v službo in ob delu dokončal fakulteto za organizacijske vede."
Tožba na delovnem in socialnem sodišču
Do optimističnega zaključka svoje zgodbe pa je moral Drnovšek premagati veliko oviro – ZPIZ: "Čeprav mojemu zdravljenju dobro kaže, ni pa še končano, je invalidska komisija kratko malo ugotovila, da zaradi posledic bolezni nisem več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela in me razvrstila v prvo kategorijo invalidnosti. Invalidsko pokojnino naj bi prejemal od 6. februarja predlani. Povrh vsega mi je tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s 1. oktobrom lani zaključil bolniško, očitno sem tudi po njihovem končal z zdravljenjem in mi ni več pomoči. No, moji pritožbi so nazadnje ugodili in mi spet podaljšali bolniško."
Z odvetnico Mojco Blažič sta glede invalidske upokojitve uveljavljala sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe zoper ZPIZ na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Sodnica Katarina Cvelbar je na pripravljalnem naroku februarja letos ugotovila, da stranki nista pripravljeni na poravnavo, in odredila pridobitev izvedenskega mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti v Ljubljani, ki naj oceni Drnovškovo zmožnost za delo do 26. septembra lani.
To je presedan
Izvedenca, prof. dr. Marjana Bilbana, je zaslišala ta mesec: med drugim je navedel, da je Drnovškova bolezen v izjemno dobri remisiji, pripombo izvedenca ZPIZ o doživljenjskem zdravljenju pa je zavrnil, češ da se vsi kronični bolniki, ne samo onkološki, spremljajo ali zdravijo doživljenjsko, a to ne pomeni pridobitne nezmožnosti.
Sodnica Cvelbarjeva je nato razglasila sodbo: "Pri tožeči stranki zdravljenje ni zaključeno in nima pravic iz invalidskega zavarovanja."
ZPIZ se lahko pritoži na višje delovno in socialno sodišče, kar pa Drnovšku ne jemlje veselja ob prvostopenjski zmagi: "To je presedan, ki mu bodo, verjamem, sledili še drugi bolniki, ki so se znašli v podobnem položaju."
Zanimivo, po navadi je problem ostati na bolniški. Zidar, s.p. s problemi na sečilih je bol cca 4 mesece na bolniški. Tudi ''šušmarit'' ni mogel, ker je imel ves čas kateter. in glej junaka, zdravnika, prekinil mu je bolniški stalež… ...prikaži več z obrazložitvijo, da je zmožen opravljati poklic z manjšo omejitvijo dvigovanja bremen. Verjeti ne moreš, pa tudi ne veš kaj narediti. Sicer je osebni zdravnik rešil situacijo ampak pogodbeni dr. od ZZZS-ja pa???
Očitno se bo pozdravil, vse dobro njemu in družini...Če pa se bodo pozdravili naši birokrati in Fides pa ne bi mogel trditi...Te napaja rak od SDSss