Sedeminpetdesetletni Dejan Skrt je bil v domovini uspešen podjetnik, ukvarjal se je z gradbeništvom in inženiringom. Med prejšnjo gospodarsko krizo pa mu številne stranke, med njimi tudi banke, niso plačale računov, "država mi še vedno dolguje DDV", in leta 2014 je zaprl firmo, odločen, da gre v tujino: "Dovolj sem imel. Skušal sem si na novo urediti življenje." Toda za njim je ostala neporavnana terjatev proizvajalca oken in vrat iz okolice Maribora v višini 6480 evrov. "Plačilo sem zavrnil, ker dela niso opravili tako, kot smo se dogovorili," pravi Kanalec. Štajersko podjetje ga je kljub temu ovadilo zaradi suma poslovne goljufije.
Najprej na Novo Zelandijo
Sodno preiskavo so začeli leta 2014 in ga tudi zaslišali, zatem je, z dokazilom o dotedanji nekaznovanosti, odpotoval v Christchurch na Novi Zelandiji, kjer je dobil delovni vizum in ustanovil podjetje. Kot zatrdi, so v Sloveniji vedeli, kje je: "Že po prihodu na Novo Zelandijo sem preiskovalno sodnico po elektronski pošti obvestil, da odhajam tja za dlje časa, da ne bi mislila, da se izogibam sodnemu postopku."
Med bivanjem v deželi kivijev se je na dopust odpravil v Indonezijo in tam spoznal bodočo ženo. Odločila sta se, da skupno življenje začneta v njeni domovini. Tja se je Skrt priselil poleti 2016 in, nadaljuje, slovenskemu veleposlaništvu v avstralski Canberri javil svoj novi naslov in telefonsko številko. Da je za njim razpisana Interpolova rdeča tiralica, ni vedel, pravi. "Nerazumljivo je, da me niso skušali kontaktirati, pa so vedeli, da sem v Džakarti."
Za rešetkami ni zasebnosti.
Sam se je vrnil
Medtem, ko je bil v priporu, so indonezijske oblasti pripravile papirje za njegovo izročitev, sledila pa je blamaža brez primere. Po iskanega Slovenca ni prišel nihče, ker so naši pravosodni organi zamudili 15-dnevni rok za dostavo potrebnih dokumentov! Ko so jih le poslali, so Skrta že izpustili iz pripora. Njegovo izročitev bi zatem lahko zahtevali po t.i. redni poti, ki pa bi lahko trajala tudi poltretje leto, nenazadnje bi se lahko branil tudi iz prostosti iz Indonezije, a je sklenil, da se sam vrne v domovino.
Tudi to pa ni šlo gladko. "Preklicali so mi potni list," nam je po whattsappu povedal Skrt. "Kontaktiral sem Andreja Štera na zunanje ministrstvo v Ljubljani, pisal mi je, da kaj se sprenevedam, saj da je potni list veljaven, in da so mi ga verjetno odvzele indonezijske oblasti, da ne bi bežal. Na ambasadi v Canberri sem pa izvedel, da so poslali sporočilo avstrijskemu konzulu v Džakarto, da je moja listina preklicana in me želijo prisilno vrniti v Slovenijo. Potovalne dokumente sem nazadnje dobil s pomočjo ambasadorja Evropske unije v Indoneziji in avstrijskega konzula Andreasa Heutbergerja."
Tudi minuli ponedeljek oproščen
Septembra 2019 je Skrt pristal na letališču v Frankfurtu, v Ljubljano pa ni mogel poleteti, ker je Adria Airways nekaj dni prej propadla, zato se je pripeljal z avtobusom: "Izvedel pa sem, da so me na Brniku čakale štiri marice." Javil se je na mariborskem okrožnem sodišču in potem, ko je zavrnil ponudbo tožilstva, ob priznanju krivde sedem mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let, se je začelo sojenje. Vseh očitkov so ga oprostili in tožilstvo se na sodbo ni pritožilo.
Zoper njega je v Ljubljani potekal še en postopek, a zaradi tega ga niso iskali s tiralico. Obtožili so ga, da je uradno osebo tamkajšnjega okrajnega sodišča zavedel, da je zoper njegovega dolžnika izdala sklep o rubežu. Na obravnavi minuli ponedeljek, 24. aprila, na kateri je Skrt sodeloval prek videokonference, je okrajna sodnica Barbara Klajnšek razglasila sodbo – oprostila ga je vseh očitkov.
Napisal knjigo
Skrt, ki so ga po nepotrebnem preganjali po svetu, je zoper državo Slovenijo vložil tožbo zaradi neutemeljenega pripora, posega v osebnostne pravice in duševnih bolečin: "Pred štirimi leti sem se znašel na brezpotju, najbolj zaradi svojega preganjanja, pa še ločeval sem se. Skušal sem se obesiti, a so se vrata zlomila."
Zdaj živi v Džakarti.
O svojih odisejadi piše knjigo. Prvi del od treh je že objavljen.
V slovenskem pravnem sistemu imamo odvetniški cigumigu. Na ECJ (European Court of Justice) pa imaMO, zlasti v sporih z državo in z strukturami, ki so vsaj delno v državni lasti, kar v tem primeru neizpodbitno je, sistem sodne prakse. Kakor… ...prikaži več je enkrat ECJ že razsodil, tako to je.
Kaj v Sloveniji sploh imamo Tožilstvo, ki bi vlogo sodišče potrdilo ? Skoraj nimamo poučenih tožilcev na delovnem mestu, ki bi vedeli kaj je njihovo delo...kot da zbiramo falirane študente na Tožilstvu. Zanimiva bi bila statistika, koliko vlog je bilo… ...prikaži več zavrnjenih v mesecu dni in od koga?
Problem je, da državno tožilstvo ni uspelo dokazati kaznivega dejanja. Sodišče je na podlagi dokazov razsodilo, da ni kriv. Vprašanje pa je ali je sodba pravnomočna. Tisti, ki trolate o krivosodju se najprej poučite o našem sodstvu.