Tožbe zoper Slovenijo: Državni odvetniki so ji v treh letih privarčevali 1,3 milijarde evrov

Eno višjih tožb zoper Republiko Slovenijo kot posameznik, bodisi fizična bodisi pravna oseba, je marca 2000 vložil semiški podjetnik Zemir Begić, ki mu je inšpektorica prepovedala proizvodnjo piva iz hmelja in navadne, torej ne indijske konoplje z znatnimi deleži THC: 12 milijonov evrov odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, hiše in opreme pivovarne. Pravdanje na novomeškem sodišču se niti po četrt stoletja ni končalo. Priznano mu je delno poplačilo za hišo, preostale zahtevke pa trenutno obravnava ustavno sodišče.

Tožita tudi zdravnik in bančni ropar

V ljubljanskem hramu pravice se je v sredo, 4. februarja, začel še en pravdni postopek za zelo konkretno vsoto. Nekdanji zdravnik ljubljanske nevrološke klinike Ivan Radan je bil obtožen uboja štirih bolnikov, leta 2020 pa oproščen. Njegova kariera je šla po gobe, preživljal je in jih še duševne stiske, za kar bi se mu po njegovem država morala oddolžiti z dobrega 2,7 milijona evrov.

Prejšnji mesec sta se državno odvetništvo in Danas Vizgirda iz Litve začela pogajati glede njegovega odškodninskega zahtevka v višini 622.800 evrov. Obsojen zaradi ropa Gorenjske banke v Radovljici marca 2002, je s pritožbo uspel na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) in obveljal za nedolžnega, zato mu finančni obliž na rane, povzročene s petimi leti neupravičenega zapora, ne uide.

V zadnjih petih letih prek 2000 tožb

Vse odškodninske tožbe zoper državo seveda krije proračun, torej mi, davkoplačevalci. Z vprašanji o njeni uspešnosti na pravdah, višinah toženih in iztoženih zahtevkov ter podrobnostih postopkov smo se obrnili na državno odvetništvo.

V zadnjih petih letih je bilo zoper Republiko Slovenijo vloženih skupno 2.146 odškodninskih tožb.

Ker so na državnem odvetništvu konec leta 2023 dokončali digitalizacijo vpisnikov, so nam lahko hitro posredovali podatke o zneskih odškodnin za zadnja tri leta, za 2021 in 2022 pa so razkropljeni po več kot 300-stranskih letnih poročilih in jih tudi sami zaradi kompleksnosti nismo izračunavali, saj bi hitro prišlo do napake.

Lani plačali 1,29 odstotka vtoževanih zneskov

Državno odvetništvo je v letu 2023 zaključilo 267 zadev, v katerih je bila skupna zahtevana vrednost zoper državo dobrih 626 milijonov (626.614.697,67 evra). V 158 zadevah v skupni vrednosti 618.198.453 evrov so bili uspešni, v 16 v skupni vrednosti 89.377 evrov pa se je zanje spor končal neugodno. Sodne poravnave so sklenili v 42 primerih, v skupni vrednosti 1.530.507 evra.

Vsega skupaj je morala Republika Slovenija v tem letu poravnati za 1.619.884 evra obveznosti, kar je 0,25 odstotka vtoževanih zneskov.

Leta 2024 je državno odvetništvo zaključilo 356 zadev, v katerih je bila skupna zahtevana vrednost zoper državo še višja, kot leto poprej, dobrih 655 milijonov (655.324.371,50 evra). Spor so tokrat v 176 zadevah v skupni vrednosti 616.536.277 evrov razrešili uspešno, v 49 primerih v skupni vrednosti 398.716 evra pa ne. Sodne poravnave so sklenili v 109 zadevah v skupni vrednosti 470.289 evra. Skupaj je bilo državi naloženo poplačilo 869.005 evra, kar je 0,13 odstotka vtoževanih zneskov.

Na državnem odvetništvu je zaposlenih 56 višjih državnih odvetnikov, 27 državnih odvetnikov ter 20 kandidatov za državne odvetnike. Glede na količino odprtih zadev in široko polje pristojnosti, si želijo predvsem več mlajših kolegov, torej kandidatov za državne odvetnike.

Lani je državno odvetništvo zaključilo 352 zadev, v katerih pa je bila skupna zahtevana vrednost zoper državo precej nižja kot v prejšnjih dveh letih, slabih 49 milijonov (48.696.691 evrov). Uspešni so bili v 179 zadevah, težkih 39.707.400 evrov, ne pa tudi v štiriinšestdesetih v skupni vrednosti 347.529 evrov. Sodne poravnave so sklenili v 39 zadevah v skupni vrednosti 279.565 evrov. Na koncu je morala Republika Slovenija plačati 1,29 odstotka vtoževanih zneskov.

Včasih je uspeh že znižanje odškodnine

Na državnem odvetništvu so s takim izkupičkom zadovoljni: "Glede celote vtoževanih zneskov smo dokazali, da se je državi v postopkih pred sodišči neutemeljeno očitala povzročitev škode. S tem državno odvetništvo vsako leto državi  pomaga privarčevati več sto milijonov proračunskih sredstev (samo v zadnjih treh letih več kot 1,3 milijarde evrov). Res je sicer, da je uspeh odvisen tudi od realnih možnosti za uspeh v pravdi. V nekaterih sporih zato sodišče ne glede na kvaliteto zastopanja utemeljeno ugotovi obstoj odškodninske odgovornosti države, kar seveda vpliva tudi na statistiko – v teh primerih je uspeh že znižanje odškodnine."

Posebej nas je zanimalo, koliko so državo stale odškodninske tožbe obtožencev kaznivih dejanj zaradi neupravičenega pripora, tako po zakonu o kazenskem postopku kot zakonu o prekrških. Najmanj jim je izplačala leta 2021, vsega skupaj 63.174 evrov, leto kasneje 166.989 evrov, leta 2023 222.343 evrov, predlani 99.164 in lani 293.423 evrov.

Najprej na vrsti pogajanja

Na državnem odvetništvu so nam pojasnili, da so pravdni postopki praviloma dvofazni: "V prvi fazi mora posameznik, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predlagati, naj se sporno razmerje reši na miren način pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ta predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora mora biti dosežen v kratkem, trimesečnem roku. Reševanje sporov na miren način je ena od ključnih nalog in tudi zavez državnega odvetništva."

Če ugotovijo, da je zahtevek utemeljen – v številnih primerih to ne velja – pošljejo poravnalno ponudbo nasprotni stranki, nato pa je od nje in morebitnih nadaljnjih pogajanj odvisno, ali do sklenitve poravnave pride ali ne.

Mnenje vlade je zavezajoče

Neuspešen  izid predhodnega postopka pa ne pomeni, da mirna rešitev spora ni mogoča: "Poravnava se lahko sklene tudi kasneje, tako pred sodiščem kot izvensodno. Kadar državni odvetnik ugotovi, da bi se bilo v zadevi smiselno poravnati, zastopanemu subjektu (državnemu organu) predstavi možnosti za mirno rešitev spora, odločitev o poravnavi pa nato sprejmeta v soglasju."

Če ne pride do mirne rešitve spora, se postopek nadaljuje pred sodiščem, pri čemer državni odvetnik ves čas sodeluje z zastopanim subjektom (državnim organom). Seveda se lahko v čem ne strinjata, in v tem primeru zastopani subjekt utegne zahtevati mnenje vlade, ki je za državnega odvetnika zavezajoče: "Državni odvetniki skozi celoten postopek preverjajo, ali je spor utemeljeno rešiti po mirni poti, poravnavanje pa je še posebej pomembno v primeru množičnih sporov proti državi, ki v veliki meri
obremenijo tudi sodišča. V letu 2024 je tako državno odvetništvo rešilo skoraj 300 socialnih sporov po mirni poti bodisi s sodno poravnavo bodisi s podajo soglasja k umikom tožb."

Vlada mora biti predhodno seznanjena z vsako sodno ali izvensodno poravnavo, ki presega vrednost 10.000 evrov.

Pritožbe na evropsko sodišče

Tožniki, ki na sodišču ne uspejo in so izčrpali vsa razpoložljiva domača pravna sredstva, se pogosto pritožijo na Evropsko sodišče za človekove pravice: "Od leta 1994, ko je Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin postala zavezujoča za Slovenijo, do konca 2024, je bilo proti Sloveniji vloženih 11.783 pritožb. Od teh je ESČP do konca leta 2024 odločilo o 10.817 pritožbah, pri čemer je kršitev konvencije s sodbo ugotovilo v 378 oziroma 3,5 odstotka pritožb."

Na temelju sodbe ESČP je država leta 2021 poravnala 22.947 evrov odškodnin in stroškov postopka (v eni zadevi), leta 2022 58.770 evrov (v petih zadevah), leta 2023 zgolj 465 evrov stroškov postopkov (v eni zadevi), predlani 455.600 evrov (v štirih zadevah, od tega največ, 393.100 evrov, nevrokirurgu Vinku Dolencu) in lani 4.596 evrov (v eni zadevi).

Da bi bilo tožb čim manj, državno odvetništvo deluje preventivno tudi prek svetovalne funkcije: "Leta 2024 smo na lastno pobudo v smeri zaščite premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije ter krepitve pravne države in varovanja javnega interesa zčeli izdajati priporočila za državne organe."