V slovenskem zračnem prostoru se ptice vsakodnevno srečujejo z nevarnostmi, ki jih človek pogosto ne opazi ali jih dojema kot samoumevne. Daljnovodi in druge oblike energetske infrastrukture, ki prepredajo pokrajino, za številne ptice predstavljajo resno grožnjo – pogosto smrtonosno.
Varen ekološki koridor za gnezdenje in selitev ptic
Zato bodo Škocjanske jame, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Občina Ilirska Bistrica in Elektro Primorska v sklopu evropskega projekta z naslovom Zagotavljanje varnega ekološkega koridorja za gnezdenje in selitev ptic med Alpami in Jadranskim morjem (LIFE for Lifelines) zaščitili več kot tisoč obstoječih srednjenapetostnih daljnovodnih stebrov z izolacijskimi kapicami na izbranih posebnih varstvenih območjih (Natura 2000 območjih za ptice) v zahodni in osrednji Sloveniji, namestili vidne oznake na žice visokonapetostnega daljnovoda na delu Ljubljanskega barja (za preprečevanje trkov ptic), razvili nove, pticam prijazne in varne srednjenapetostne daljnovodne stebre ter pripravili strokovne podlage za smiselno in sprejemljivo umeščanje potencialnih vetrnih elektrarn z vidika varstva ptic.
Nevidna nevarnost: trki in elektrokucije
Kot opozarja Polona Pagon, višja naravovarstvena svetovalka iz Parka Škocjanske jame, so med najbolj ogroženimi vrstami velike ali selitvene ptice, kot so velika uharica (Bubo bubo), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), kačar (Circaetus gallicus), rdečenoga postovka (Falco vespertinus), veliki škurh (Numenius arquata).
Velika uharica na Krasu.
Druga pogosta nevarnost so trki z žicami visokonapetostnih daljnovodov in vetrnimi elektrarnami. Ptice, zlasti tiste na selitvah, pogosto letijo ponoči in se žicam ne morejo pravočasno izogniti. Slabo razvit globinski vid, megla, vegetacijsko ozadje ali preprosto slaba vidljivost dodatno povečujejo verjetnost trka – še posebej pri večjih, manj okretnih vrstah. "Ali bo ptica med letom trčila v žico, ki je pred seboj ne vidi, ali ne, je tombola."
Točnih številk, koliko ptic pogine zaradi tega, za Slovenijo ni, a če ekstrapoliramo podatke iz podobnih držav, gre lahko za več tisoč ptic letno – zgolj zaradi trkov in elektrokucij. "Še hujša je lahko posredna izguba, če na primer elektrika ubije starša, mladiči pa v gnezdu poginejo od lakote," opozarja Pagon.
Odrasle ptice, ki že skrbijo za potomstvo, so ključne za stabilnost populacij. Njihova izguba pomeni ne le enega mrtvega osebka, temveč potencialno propad celotne gnezditve.
Kakšni so pticam prijazni daljnovodi?
Idealni daljnovodi bi bili položeni pod zemljo, a to na kraškem terenu pogosto ni izvedljivo, pojasnjuje sogovornica. Vendarle pa lahko že enostavni ukrepi, kot je izolacija žic v bližini stebra z značilnimi rdečimi kapami, močno zmanjšajo tveganje.
Ena od inovacij v okviru projekta bo tudi pilotni razvoj novega daljnovodnega stebra, zasnovanega posebej z mislijo na ptice. "Rešitve so lahko preproste in cenovno dostopne. Če se uveljavijo sistemsko, bi to pomenilo izjemen naravovarstveni napredek pri ohranjanju vseh, ne le Natura 2000 vrst ptic (npr. ujede, sove, tudi štorklje). Elektrokucijo bi s tem praktično odpravili," meni Polona Pagon.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
V svoji zagnanosti so sposobni tudi razobesiti table z opozorili pred elktričnim udarom,le še denar zan inštrukcije opismenjevanja ptic jim mora zagotoviti država-kar ob sedanji sestavi vlade ni nemogoče,bo Gabrovka poskrbela za to....
Debili.