Slovenija
141 ogledov

Današnji študenti so digitalni domorodci

Čeprav je ministrstvo obljubljalo, da bo brezplačen tudi bolonjski magisterij, n Žurnal24 main
Tradicionalna predavanja niso več učinkovita, zato bo treba razmišljati o spremembah in v pedagoški proces vpeljati sodobne IT naprave.

Slovenija ima med državami EU najvišji delež mladih, ki so vključeni v izobraževanje na vseh stopnjah izobraževanja. Približno 40 odstotkov populacije mladih – številka se sicer v zadnjih letih niža -  se vpiše na program splošne mature, kar pomeni, da bodo izobraževanje nadaljevali na terciarni stopnji, pove izr. prof. dr. Melita Puklek Levpušček z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

V višjih letnikih optimizem manjši

Večina študentov se po njenih izkušnjah za študij odloči na podlagi svojih želja, sposobnosti in veščin. V prvih letnikih še nimajo izoblikovane predstave o tem, kaj jih čaka v bodočem poklicu. "Predstave so precej idealistične in gredo v smeri, ’verjamem, da bom dobil/a želeno službo, ki mi bo pomenila izziv, in dobro plačo’. V naslednjih letnikih se ta optimizem zmanjšuje, ostajajo pa študentje precej notranje motivirani za študij," svoja opažanja predstavlja Puklek Levpuščkova. Zmanjšanje optimizma pripisuje tudi izkušnjam s študijske prakse, ko se študentje seznanijo z realnostjo delovnih okolij. Takrat se poveča občutek negotovosti in dvomi v usposobljenost za opravljanje poklica.    

Študentje so v povprečju dokaj visoko notranje motivirani za študij, ki ga opravljajo. Večina jih meni, da je bil študij, ki so ga izbrali, prava izbira, o sedanjih generacijah na podlagi raziskav in osebnih izkušenj pove Puklek Levpuščkova. "Ko jih sprašujemo o poklicnih ciljih, visoko vrednotijo cilje, kot so osebno zadovoljstvo v poklicu, priložnosti za zanimivo delo, doprinesti nekaj dobrega družbi, se nadalje izpopolnjevati, hkrati pa dokaj visoko vrednotijo tudi cilje, kot so finančna uspešnost, pridobiti ugled v podjetju in družbi, ekonomska varnost in prosti čas. Prepletajo se torej notranji in zunanji motivi za bodočo karierno pot." Ocenjuje, da bi podobne rezultate dobili tudi v generaciji izpred dvajsetih let. 

telefon mobilni telefon predavalnica | Avtor: Profimedias Profimedias

Prednosti zaradi sodobnih IKT naprav

Se pa današnji študenti od tistih izpred dvajsetih let razlikujejo v digitalni pismenosti. "Današnjo generacijo imenujemo digitalni domorodci, kar pomeni, da se zelo dobro znajdejo v svetu digitalne in pametne tehnologije," pravi sogovornica. Za današnje študente je značilna večopravilnost. Vsak dan navadno počnejo več stvari hkrati, na primer se učijo, poslušajo glasbo in so hkrati aktivni tudi na družbenih omrežjih. "Spretnost ravnanja s sodobnimi IKT napravami jim omogoča določene prednosti; lažje razvijajo nekatere miselne funkcije – na primer, prostorsko predstavljivost, zaznavanje podrobnosti -  hkrati pa je pozornost mnogo bolj razpršena, osredotočena pozornost pa traja krajši čas."

V tem Puklek Levpuščkova vidi velik izziv za visokošolske učitelje. Slednji morajo vse te lastnosti upoštevati v pedagoškem procesu. "Tradicionalna predavanja, kjer učitelj govori, študentje pa delajo zapiske, preprosto niso več učinkovita. Študentje se hitro začnejo dolgočasiti, preusmerjajo pozornost na svoje pametne telefone, kar nam učiteljem predstavlja precejšnjo frustracijo. Vendar moramo namesto prepovedovanja razmišljati tudi v smeri, kako sodobne IT naprave - tudi pametne telefone - od katerih se mnogi mladi ljudje preprosto ne znajo več ločiti, pripeljati v pedagoški proces in izkoristiti tudi mnoge zanimive aplikacije, ki lahko popestrijo učenje in poučevanje," o spremembah v pedagoškem procesu razmišlja profesorica.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • Avatar čavez
    čavez 18:24 22.oktober 2016.

    Kar prihaja ven so današnji študenti digitalni neandertalci.