Slovenija je pod vplivom izjemno močnega vročinskega vala. Vročina presega običajne sezonske vrednosti. V številnih evropskih državah, med drugim tudi v Italiji, so oblasti kot odgovor na to nevarno situacijo že uvedle prepovedi oziroma omejitve za delo na prostem v najbolj vročih delih dneva, da bi zaščitile zdravje delavcev.
Preverili smo, kako je z zaščito delavcev pred ekstremnimi temperaturami v Sloveniji. Ugotovili smo, da čeprav ima Slovenija zakonodajni okvir za varnost pri delu, je ta v primeru ekstremne vročine preveč splošen, premalo operativen in ne vsebuje konkretnih, merljivih standardov. To pušča prostor za zlorabe, neenakost in pomanjkljivo zaščito delavcev, še posebej v sektorjih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo in komunala.
Zakon določa, da morajo delodajalci zagotoviti ustrezne ukrepe za varovanje delavcev, ki delajo v ekstremnih temperaturah
Na področju fizičnega dela v ekstremnih temperaturah velja zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu, torej Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter podzakonski predpisi, med katerimi je potrebno izpostaviti Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Zakonodaja v Sloveniji torej že zdaj določa obveznosti delodajalcev, da zagotovijo ustrezne ukrepe za varovanje delavcev, ki delajo v ekstremnih temperaturah.
Zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu določa, da je za varnost in zdravje delavcev pri delu v celoti odgovoren delodajalec. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem: "Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže 28 stopinj Celzija, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinije Celzija. Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije, zdravstvenih težav delavcev ter večje možnosti nezgod pri delu. Po drugi strani lahko prenizke temperature negativno vplivajo na delovno učinkovitost in celo povzročajo zdravstvene težave, kot so prehladi ali bolečine v sklepih."
ZVZD-1 določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje njegovih delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi. Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.
Nadalje ZVZD-1 določa, da mora delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti, ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim, oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic, odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo ter odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja. Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti: načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov, načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti in opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
Na tem mestu je treba opozoriti še na izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki jo mora v skladu z ZVZD-1 zagotoviti delodajalec. Ta izjava z oceno tveganja mora biti narejena za konkretna delovna mesta in upoštevati konkretne situacije, tudi ekstremne temperature, ki so jim delavci izpostavljeni pri svojem delu. V tem dokumentu morajo biti zapisani tudi konkretni varnostni in zdravstveni ukrepi, ki določajo, kako bo delodajalec zaščitil svoje delavce pred negativnimi vplivi ekstremnih temperatur pri delu. Ta dokument je torej osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev delovnih mest ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremenskih pogojih.
Torej, da bi zagotovili varno in prijetno delovno okolje, lahko delodajalci uvedejo naslednje ukrepe:
- Redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav ter ogrevalnih sistemov.
- Zagotavljanje primernih delovnih oblačil in zaščitne opreme za delo v ekstremnih razmerah.
- Organizacija odmorov v klimatiziranih prostorih ali zagotavljanje dodatnega počitka pri visokih temperaturah.
- Izvedba rednih meritev temperature na delovnih mestih in prilagoditev delovnih pogojev glede na ugotovitve.
- Osveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagoditvi delovnega ritma glede na vremenske razmere.
Sankcije ob neupoštevanju določb
Zaposleni, ki menijo, da delajo v neustreznih pogojih, naj takoj obvestijo delodajalca. Naslednji korak je pa prijava na inšpektorat. Za nadzor nad izvajanjem določb o varnosti in zdravju pri delu je namreč pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD).
Inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za delo redno izvajajo nadzore, povezane s pogoji dela pri visokih temperaturah. "Vsako leto ob prvih poletnih vročinskih valovih prejme inšpektorat povečano število prijav delavcev, ki opozarjajo na neustrezne delovne pogoje zaradi previsokih temperatur," pravijo.
A inšpektorji v praksi težko sankcionirajo delodajalca, če ta upošteva samo splošne določbe, ker ni objektivnih kazalnikov, kaj je še "varno" in kaj že "nevarno": "Na podlagi dosedanjih opažanj ugotavljamo, da številni delodajalci še vedno ne prepoznavajo visokih temperatur kot dejavnik tveganja, kljub temu da je dolžnost delodajalca, da zagotovi varne in zdravju neškodljive pogoje dela – tudi v primeru toplotnih obremenitev."
Med letoma 2020 do junija 2025 je bilo zabeleženih kar 1176 kršitev prvega odstavka 19. člena ZVZD-1, ki določa obveznost delodajalca, da zagotovi varno delovno okolje skladno z oceno tveganja. "Čeprav se večina teh kršitev nanaša na neustrezno delovno opremo in splošne varnostne pogoje, je del njih povezan tudi s temperaturnimi razmerami," za Žurnal24 pravijo na inšpektoratu za delo.
Nov predlog zakona: "Bolj jasno mora biti določeno, kaj mora delodajalec narediti za zagotovitev varnosti in zdravje delavcev v ekstremnih temperaturah"
Kljub zakonom je še vedno premalo jasno določeno, kaj mora delodajalec narediti za zagotovitev varnosti in zdravje delavcev v ekstremnih temperaturah. Za začetek je že problematično to, da ni enotne minimalne temperature (npr. 30 stopinj Celzija ali več), ki bi samodejno sprožila obvezne ukrepe – vse je prepuščeno subjektivni presoji delodajalca, ki mora sicer oceniti tveganje, vendar brez natančnih smernic. Eni delodajalci tako v praksi delavcem omogočijo zaščito pred vročino (npr. premik delovnega časa, več odmorov), drugi pa tega ne storijo, češ da zakon tega izrecno ne zahteva.
Na ministrstvu za delo so zato pripravili predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki bo še dodatno jasneje določal, kaj mora delodajalec narediti za zagotovitev varnosti in zdravje delavcev v ekstremnih temperaturah. Usklajevanja glede predloga pravilnika so v teku. Pogajalske skupine ESS so se sestale 3. in 4. julija. "Želimo si, da bi glede na trenutne in napovedane izjemno visoke temperature, delodajalci podprli predloge ministrstva, namenjene zaščiti in dobrobiti delavcev, ki delajo v ekstremnih temperaturah," so nam ob tem razložili na ministrstvu za delo.
No, še kak dan pa bo najhuje mimo in birokratska klika ki se ji to, kako raja v vročini nasrka sladko jebe, bo lahko mirno nadaljevala s svojo brezbrižnostjo in neučinkovitostjo. Nič boljši od politikov, ki sicer delujejo od mandata… ...prikaži večata do mandata, niso sindikalisti, ki so večni. Menda kdo tudi ne misli, da si bo s tem delal skrbi Žiga Debeljak, ki šefuje državnim firmam.
Butasta slovenija ne zna spisat preprost zakon.
Na AC MB-LJ bi lahko čez dan delali v predorih, zgodaj zjutraj od cca 5. ure in popoldan do 21. ure pa zunaj. Pa takrat tam komaj vidiš, da se karkoli premika. Nič čudnega torej, da dela potekajo tako dolgo.… ...prikaži več So pa najbrž cenejša, tako da si bo DARS lahko delil tudi 14. plačo....