Slovenija
13 ogledov

Dizajn postal žrtev snežne krogle

Najhuje za oblikovalca avtomobilov je, če kdo predenj postavi prazen list papirja in zahteva hitre rezultate. Dizajn mora dozoreti, pravi Peter Birthwhistle.

Peter Birthwhistle uživa v svojem delu. Še preden se je naučil pisati, je že risal avtomobile. Danes je eden najbolj znanih imen avtomobilskega oblikovanja in šef Mazdinega evropskega oblikovalskega oddelka.

Z njim smo se pogovarjali o prihodnosti dizajna, njegovih izkušnjah in najlepšem avtomobilu.

Kako nekdo sploh postane oblikovalec avtomobilov?

Zelo preprosto, moraš imeti strast za avtomobile. Sicer nisem prepričan, da takšno strast, kot jo  je imela moja generacija, lahko najdemo tudi pri mladih.  Sam sem imel srečo, da sem bil že kot otrok zelo umetniško nadarjen, od tretjega leta dalje sem risal avtomobile. Ko so me spraševali, kaj bom, ko bom velik, sem odgovoarjal, da  bom oblikoval avtomobile, pa so se mi smejali. Ampak to sem vedno želel početi.

Ko sem prišel do točke, ko sem se moral odločiti za kariero, sem želel postati oblikovalec, a je bilo težko, saj še ni bilo pravih šol za oblikovanje avtomobilov, razen v Londonu in Los Angelesu. Vseeno sem si to postavil za cilj in mi je tudi uspelo.

Ali uživate v vašem delu?

Ja, seveda. Marsikaj se je sicer spremenilo, saj sem vodja studia za design in imam zaradi tega še številne druge obveznosti, pa morda tudi nimam takšnih idej kot jim imajo nekateri moji oblikovalci. Vem pa, kaj je dober dizajn, zato jih spodbujam pri razvijanju idej, pa tudi brzdam, ko je to potrebno. Precej težko je mladim dizajnerjem, če imajo šefa, ki pred njih postavi in prazen list papirja im reče – 'delajte v to smer!'. To zna biti frustrajujoče. Sam sebe imam bolj za dirigenta v orkestru.

Kaj menite o tem, da so si avtomobili različnih znamk med seboj velikokrat zelo podobni, še posebej kar se tiče oblik prednjih in zadnjih koncev?

Oblikovalci vedno iščejo ideje tudi drugod. Te dni je zelo težko ustvariti nekaj bistveno novega, saj so dizajnerji poskusili že takorekoč vse. Vse več poudarka je zato na uporabljenih materialih in v tem, kaj avtomobil ponuja. Recimo v segmentu malih avtomobilov – ti so namenjeni mlajšim kupcem, ki med seboj radi komunicirajo, prek interneta, različnih mrež. Ljudje želijo imeti dostop do informacij v vsakem trenutku, s seboj imajo oganizatorje, kot so iPhoni ali blackberryi, ki jih želijo uporabljati tudi v avtomobilu, si med seboj izmenjevati glasbo. Zato je prav sposobnost komuniciranja v avtomobilu stvar, ki ji bodo morali izdelovalci  vozil v prihodnje namenjati veliko pozornosti.

Življenjska doba nekega modela postaja vse krajša, vsakih nekaj let mora proizvajalec lansirati nov model, če si hoče zagotoviti uspešno prodajo. Ni vse to malce prehitro?

Da, vse skupaj je postalo podobno snežni krogli, kot oblikovalec je težko slediti vsem novostim. Sam pravim, da mora dizajn dozoreti, zahteve proizvajalca pa so, da mora biti oblika avtomobila zrisana v nekaj mesecih. To me velikokrat precej frustrira, saj oblikovalec potrebuje čas.

Šibka točka pri varnosti avtomobilov doslej je bila zaščita pešcev. Kako se oblikovalci prilagajajo novim varnostnim zahtevam?

Tako kot vedno te regulative na začetku malce prestrašijo, nato pa se vsi skupaj uspešno prilagodijo. Kot primer – ko sem začel delati v avtomobilski industriji, je bila klasična oblika obroča na platišču za kolesa zelo globoka. Globlja kot je bila, bolje je bilo. Potem pa so ugotovili, da je veliko učinkoviteje za zavore, če so montirane bližje kolesu, kar je onemogočilo takšen dizajn platišč. In vsi smo mislili, da se temu ne bo mogoče prilagoditi. Pa je danes oblika platišč precej drugačna. Tako je vedno, najsi gre za aerodinamiko, notranjost, ki mora biti kar najbolj varna tudi v primeru trka itd., dizajn se pač temu prilagodi.

  Konceptna vozila se velikokrat precej razlikujejo od avtomobilov v serijski proizvodnji. Zakaj je po vašem tako?

Konceptna vozila v osnovi so namenjena eksperimentiranju, z njimi tudi motiviramo oblikovalce. Včasih so tako zelo ekstremnih oblik, večrat pa izdelamo tudi konceptna vozila, ki so bližje serijski proizvodnji. Pri Mazdi zadnje čase takšnih ni bilo veliko, jih pa bo več v prihodnosti. Ima pa vsaka tovarna neko svojo filozofijo glede konceptov. Recimo Audi je dober zgled, ko oni pokažejo svoje konceptno vozilo, se ve, da je to več ali manj in da večjih sprememb pred serijsko proizvodnjo ne bo več.

Kateri je za vas najlepši avtomobil, ki so kdaj izdelali?

Ah, fotografijo tega imam pa vedno s sebo v telefonu. Jaguar E-type, zame je to še danes eden najlepših avtomobilov, kar so jih kdaj zrisali. Izdelovali so ga, ko sem bil sam še otrok. Jaguar ga je izdelal na osnovi modela, ki so ga uporabljali za dirke Le Mans, zato je bil originalnemu dirkalniku zelo podoben. Danes je kaj takšnega nemogoče, ni si mogoče predstavljati, da bi kdo iz dirkalnika formule 1 na hitro priredil avto za vožnjo po običajnih cestah.

Zelo lep avtomobil je, ozek, kolesa so znotraj karoserije, torej prav nasprotno kot pri današnjih športnih avtomobilih.  Je zelo eleganten, ima neke naravne proporce in eleganco, ki ugajajo človeškemu očesu, četudi ni ravno v smernicah današnjega časa. Menim da so pravi proporci bistveni pri dizajnu. Če ima avtomobil prave proporce, če je uravnotežen, bo uspešen.

Tudi Slovenija ima nekaj uspešnih mladih oblikovalcev, morda poznate Roberta Lešnika?

Po pravici povedano ne, z vzhodnih trgov sicer prihaja vedno več nadarjenih oblikovalcev. Verjetno pa poznam njegovo delo.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.