Lani se je število izgubljenih delovnih dni v primerjavi z letom 2008 povečalo za 6,6 odstotka in znaša 10.313.315 delovnih dni; leta 2008 je bila številka nekoliko manjša – 9.670.000, leta 2007 pa je bilo število izgubljenih dni 10.679.000. "Razloge še raziskujemo- poleg povečanja števila izgubljenih delovnih dni zaradi nege ter brezposelnih oseb je verjetno vplivala tudi kriza," priznava Radomir Vučković, koordinator za zdravstveni absentizem pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in dodaja, da so lani odhodki za nadomestila znašali 201.700.000 evrov, predlani pa 200.900.000.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Po številu dni na bolniškem dopustu v Evropi smo v vrhu. Predlani je bila v Evropi pred nami le Hrvaška. Lani je povprečni delavec zaradi bolezni na delu manjkal več kot 12 dni, kar je naneslo 430 milijonov evrov.
"Po številu bolniških dni smo v zgornji polovici evropskih držav. Odstotek delavcev z bolniškim staležem pri nas je bil 28,2-odstoten, v EU pa je povprečje 22,7 odstotka. Povprečno so bili delavci odsotni 30 dni na leto, v EU pa 20. Poleg zdravja na bolniški stalež vpliva tudi socialno-ekonomsko stanje, gospodarsko stanje, demografsko gibanje, kulturološke navade ... Tu je treba iskati razloge za višje bolniške pri nas kot v drugih državah EU," pravi Vučković.
En dan – 1.700.000 evrov škode
"V enem dnevu tako od dela izostane približno med 38 tisoč in 39 tisoč ljudi, kar pomeni 1.700.000 evrov škode zaradi bolniškega staleža. Nekateri strokovnjaki menijo, da včasih kriza vpliva tako, da se število izgubljenih dni zmanjša – nekateri trdijo obratno. Pri nas je obveljalo slednje," pojasnjuje Vučković in dodaja, da so najpogostejši vzroki za odsotnost bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela, bolezni dihal, poškodbe in zastrupitve pri delu ter duševne in vedenjske motnje. Velik vpliv na obseg absentizma imajo tudi institucije na področju zdravstva.
Šest let zniževanja absentizma
Po letu 2000 se je zdravstveni absentizem povečal, od 2004 pa se postopno niža (z izjemo leta 2007). Večje nižanje je bilo doseženo predlani. Delež zdravstvenega absentizma, ki odpade v breme delodajalcev, je približno 55-odstoten. Ostalo je v breme ZZZS. Od leta 2000 se je absentizem v breme delodajalcev zmanjšal za 0,4 odstotne točke, absentizem v breme ZZZS pa le za 0,1 odstotne točke.
