Slovenija
20 ogledov

Do boljše pokojnine v srednjih letih

srednja leta, staranje Shutterstock
Sklad življenjskega cikla je kot oblika dodatnega pokojninskega varčevanja letošnja novost, ki prinaša mnogo višje donose in večjo prilagodljivost posamezniku.

“Lepo bi bilo, če bi rekla, da dodatno pokojninsko zavarovanje najbolj zanima mlajše, vendar žal ni čisto tako,” ugotavlja Mojca Trkman iz Modre zavarovalnice. 

Na splošno se za varčevanje v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja po njenih izkušnjah najbolj zanimajo ljudje v srednjih letih med 45 in 55 letom starosti, “ki pa se morajo za zagotovitev višjih dohodkov po upokojitvi, danes odpovedati višjemu znesku mesečne premije, kot če bi začeli vplačevati ob prvi zaposlitvi.” 

Enako velja tudi za sklad življenjskega cikla, v katerem pa so donosi oziroma dodatna mesečna pokojnina, ob enakem vložku, višji. Varčevanje v skladu življenjskega cikla je novost na slovenskem trgu, ki jo je na začetku leta 2015 ponudila Modra zavarovalnica, zaradi višjih donosov pa se je za takšen način varčevanja odločilo že več kot 7.000 ljudi. 

Pričakovane razlike

Ker se za dodatno pokojninsko zavarovanje odločijo predvsem osebe srednjih let, smo pripravili enostaven izračun zanje. 

V tabeli zgoraj lahko vidimo, da so razlike med klasičnim varčevanjem ali skladom življenjskega cikla že pri majhnih varčevalnih zneskih občutne. Oseba, ki bi začela varčevati pri 45-ih letih, bi si z dvajsetimi evri na mesec v skladu življenjskega cikla prislužila 33,81 evrov mesečne doživljenjske rente. Če bi varčevala po klasičnem modelu, bi bila njena renta nižja za približno pet evrov na mesec.

Višja kot je vsota, višja je razlika. Pri štiridesetih evrih mesečno, bi bila razlika okoli 11 evrov. Te razlike med klasičnim varčevanjem in skladom življenjskega cikla so sicer mnogo višje, če začnemo varčevati v mlajših letih. Oseba, ki bo začela varčevati pri 25-ih letih s 40 evri na mesec, bi pri klasičnem varčevanju prejemala 168 evrov mesečno. S skladom življenjskega cikla pa kar 305 evrov doživljenjske mesečne rente.

Vsi izračuni dodatnih pokojnin so narejeni s predpostavko, da ima posameznik danes zbranih toliko sredstev in bo v mesecu januarju 2016 začel prejemati dodatno pokojnino. 

Kaj pa, če ostanemo brez službe?

Varčevanje v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja je prilagodljivo. Varčevalec se lahko kadarkoli odloči za mirovanje police, če na primer v določenem obdobju zaradi nastale finančne situacije, brezposelnosti ne zmore plačevati premij,” pravi Mojca Trkman. 

Dodaja, da se v času mirovanja zbrana sredstva še naprej plemenitijo z donosom, ki ga sklad v tem obdobju dosega. Pojasnjuje, da drugih posledic ni, razen, da bo zaradi začasnega neplačevanja premije vsota zbranih sredstev na koncu nižja, kot bi bila, če bi vplačeval celotno obdobje. 

V primeru prenehanja z varčevanjem

“Če govorimo o individualnih vplačilih, torej vplačilih posameznika in ne delodajalca, lahko varčevalec kadarkoli tudi preneha z varčevanjem in zahteva dvig sredstev v enkratnem znesku,” pojasnjuje. Dodaja pa, da bi imelo tako dejanje precejšnje finančne posledice, saj bi od celotnega zneska morali najprej obračunati 25-odstotno akontacijo dohodnine, nato pa bi sledil še končni poračun s strani FURS-a. “Zato bi končna obdavčitev lahko dosegla tudi 50 odstotkov,” opozarja. 

Dvig sredstev v enkratnem znesku bi za posameznika pomenil povišanje njegovega letnega dohodka, zaradi česar bi lahko izgubil tudi pravico do različnih socialnih transferjev kot so socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija, višji znesek za plačilo vrtca, in podobno. “Dodatna pokojnina pa je za razliko od odkupne vrednosti v enkratnem znesku obdavčena le polovično, saj polovica rente ni obdavčene,” je dejala. 

Pojasnjuje, da je varčevanje v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja strogo namensko in hkrati, da so bile vplačane premije v sklad predmet davčne olajšave. 

Kaj je sklad življenjskega cikla

“Sklad življenjskega cikla je omogočil, da se varčevanje oziroma naložbena politika sklada dejansko prilagaja starosti varčevalca,” pravi Mojca Trkman. Sklad življenjskega cikla je sestavljen iz treh podskladov, pri čemer vsak izmed podskladov po svoji naložbeni politiki ustreza posameznikov v določenem starostnem obdobju.

Prvi, dinamični podsklad, ima najbolj agresivno naložbeno politiko z največjim odstotkom delnic v portfelju. Drugi, preudarni podsklad, zasleduje bolj preudarno naložbeno politiko z nekoliko večjim odstotkom varnejših naložb.

Tretji podsklad, v katerem ima posameznik sredstva nekaj let pred upokojitvijo, od 60-tega leta dalje, ima še vedno zajamčen donos. “Zato lahko rečemo, da v skladu življenjskega cikla posameznik varčuje v skladu s svojim življenjskim ciklom, kar omogoča doseganje višjih donosov v času aktivne delovne dobe, ko je upokojitev še daleč in visoko varnost prihrankov v času tik pred upokojitvijo,” pravi. Več v filmčku spodaj.