Dodatni stroški, več dela, manj prihodkov

Večina tistih, ki so odprli svoja vrata so mnenja, da so bila navodila podana prepozno, predvsem zaradi praznikov in vikenda, ko večina trgovin z zaščitno opremo ne dela. ‘’Rok je bil 7 dni, od tega je bilo 3-4 dni praznikov, navodila smo prejeli šele 2 dni pred otvoritvijo, tako, da sem mnenja, da je vlada te ukrepe sprostila brez nekakšnega “sočutja” do naše panoge,’’ nam zaupa M. S., vodja enega izmed ljubljanskih lokalov.

Sicer vsi dosledno upoštevajo priporočila NIJZ, potrebe po dodatnih ukrepih ne vidijo. ‘’Delam s stalnimi strankami, s katerimi se poznamo že leta. Med nami vlada obojestransko zaupanje, tako da potrebe po dodatnih ukrepih ni,’’ pravi Helena Tešić, ki ima svoj kozmetični salon na Obali.  Nekateri so se za dodatna pojasnila že obrnili na pooblaščene specialiste medicine dela, pri frizerskih salonih Simple so tako pohvalili njihovo kooperativnost in odzivnost.

Ukrepi vplivajo na kakovost storitev

Frizerski in kozmetični saloni kot največjo težavo izpostavljajo nošenje vizirja oziroma zaščitnih očal. ‘’Verjamemo, da če imata zaposleni in stranka na sebi kirurško masko, da se kapljice ne morejo prenesti iz ene osebe na drugo, zato bi bile samo maske zadosten varnostni ukrep brez dodatnih zaščitnih sredstev,’’ je povedal Jaka Kersnik, direktor podjetja MED IN MLEKO d.o.o., ki upravlja z lepotnimi saloni medinmleko. Podobno meni tudi Sašo Mali iz frizerskega salona Mali: ‘’Stojimo za stranko in zato menimo, da bi bilo nošenje zaščitne maske popolnoma dovolj.‘’

Kozmetičarka Helena pa kot problem opaža, da ‘’nošenje vizirja zmanjša vidljivost, ker se rosi. Tako svojega dela ne morem opraviti tako dobro, poleg tega pa moram biti izredno previdna, da zaradi rosenja ne ranim stranke ali sebe.’’ Z rosenjem vizirjev imajo probleme tudi v lepotnih salonih medinmleko, kjer opozarjajo, da se ‘’vizir oziroma zaščitna očala ob uporabi tako rosijo, da je delo na meji mogočega”.

Vrtoglavi stroški

Še večje težave pa podjetnikom predstavljajo vrtoglavi stroški. ‘’Promet je padel na nulo, praktično čez noč. Od 16.3.dalje ni bilo nikakršnega priliva, stroški pa so prihajali, zaposleni so tudi morali dobiti izplačan svoj dohodek, država pa prispevke,’’ svoj položaj pojasnjujejo pri salonu Mali. Kljub temu, da je bila večina kozmetičnih in frizerskih salonov od 16. 3. do 4. 5. zaprtih in posledično popolnoma brez prihodkov, največji problem za manjša podjetja predstavljajo predvsem finančna sredstva, ki jih morajo nameniti, da sploh lahko delajo v skladu s priporočili NIJZ.

‘’Vsekakor spoštovanje ukrepov pomeni upad dohodka, že zaradi manjšega števila strank, ki so lahko hkrati v salonu, pa tudi zaradi vseh obveznih dodatnih stroškov. Tudi pregrinjala za stranke morajo biti sedaj takšna za enkratno uporabo in samo predstavljate si lahko, kakšno finančno breme je vse to,’’ še dodajo. Tudi v frizerskih salonih Simple je nabava zaščitne opreme pomenila velik finančni zalogaj, kot dodatni problem pa izpostavljajo tudi cene in roke dobave zaščitne opreme, saj ‘’cene izjemno nihajo glede na možnost dobave, stroški pa ves čas rastejo’’.

S podobnimi težavami se srečujejo podjetniki po vsej Sloveniji. V lepotnih salonih medinmleko so tako za zaščitno opremo, ki jim je omogočila ponovno poslovanje namenili približno 700 evrov, a opozarjajo, da to ni edino finančno breme. ‘’Veliko breme je čas med eno in drugo stranko, ki ga namenimo razkuževanju delovnega okolja in rekvizitov,’’ kar pomeni zmanjšano kapaciteto dela, saj morajo poleg doslednega razkuževanja v skladu s priporočili upoštevati tudi prostorske omejitve in razdalje med delovnimi pari.

Težaven start za gostince

Po ocenah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je, zaradi strogih pogojev, ostalo zaprtih okoli polovica vseh lokalov. Ena izmed tistih, ki se ni odločila za odprtje, je tudi gospa Amadeja iz Kava bar pri Osmici. ‘’Spoštovanje ukrepov pomeni upad dohodkov v tolikšni meri, da obratovanje pod takšnimi pogoji ni rentabilno. Če seštejem vse faktorje, ki vplivajo na višino prometa, lahko ocenim da bi s težavo dosegli 50 odstotkov dosedanjega prometa. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da bi obratovali z dodatnimi stroški, predvsem pa z manj delovnimi urami. Ker je lokal dokaj frekventen, ocenjujem, da bi dnevno porabili od 8 do 10 litrov razkužila, zaposliti pa bi morali dodatno delovno silo, da bi lahko zagotovili razkuževanje za vsakim gostom. Glede na to, da bi bil obseg dela manjši, stroški pa višji, je jasno, da takšni ukrepi niso vzdržni na dolgi rok“.

Odprtje teras barov in lokalov po sprostitvenih ukrepov zaradi covid-19. Anže Petkovšek

Tisti, ki so se odločili ponovno odpreti svoja vrata, se strinjajo, da dodatni ukrepi otežujejo delo in povzročajo dodatne stroške, saj večina lokalov, kljub zmanjšanemu obsegu dela, potrebuje več kadra, da zagotovijo dosledno upoštevanje ukrepov. Kot problem pa izpostavijo tudi nošenje zaščitnih mask, saj je delavcem, predvsem ob sončnem vremenu, izredno težko nositi maske po več ur. Najbolj pa jih skrbi, da zaščitne maske vodijo v ‘’neosebno in neprofesionalno obravnavanje gostov,’’ še doda M. S.. Podobne skrbi pestijo tudi Amadejo: ‘’Očitno so pisci smernic mnenja, da je delo natakarjev zgolj dostaviti želen napitek ali hrano,’’ ki še doda, da je ‘’predvsem na vasi natakar ali natakarica mnogo več kot oseba, ki prinese pijačo, saj vsem ugaja, če jih nekdo postreže z nasmeškom.’’

Cen ne bodo višali

So si pa tako gostinci, kot tudi frizerski in kozmetični saloni enotni, da cen storitev in produktov ne bodo višali. ‘’Cen ne moremo nikakor zvišati. Ljudje so brez služb, prihranke so porabili… Z dvigom cen bi kaznovali naše goste, ki niso ničesar zakrivili,’’ pravijo v baru Pri osmici. Tudi v frizerskem salonu Simple so mnenja, da ne bi bilo pravično, da bi stroške in posledice pandemije prelili na stranke. Prav tako cen ne bo spreminjala večina drugih podjetij, se pa vsi sprašujejo, kako bodo preživeli brez višanja cen in ob omejenih možnostih za zaslužek.

Kako se bodo spopadli z izgubo?

Pri Simplu tako ocenjujejo, da bodo z novimi pogoji dosegali le 30 odstotkov prejšnjega poslovanja, tudi v lepotnih salonih medinmleko pričakujejo precejšnji upad dohodka, kozmetičarka Helena pa je mnenja, da se bo dejanski upad dohodka pokazal čez nekaj časa in bo povezan tudi s strahom posameznih ljudi. Podobno računico imajo tudi v večini gostinskih lokalov. ‘’Upad dohodka računamo, da bo nekje med 30 – 40 odstotki,’’ ocenjuje M. S..

Večina se jih, kljub vsem tegobam, trudi ohraniti delovna mesta. ‘’Vsekakor so velik strošek delavci, za katere smo se odločili, da jih kljub kriznim časom ne bomo odpuščali. Za njih in njihove družine je potrebno poskrbeti. Pomoč od države še vedno ni prispela, za plače smo poskrbeli iz zalog, ki smo jih še imeli, kako naprej še ne vemo,’’ nadaljuje.

Odprtje teras barov in lokalov po sprostitvenih ukrepov zaradi covid-19. Anže Petkovšek

Da država nosi veliko odgovornost, se strinja tudi Amadeja: ‘’Povrnitev stroškov zaradi izgube dohodka pričakujemo v tretjem paketu pomoči, ki bo namenjena gostincem. Omejitve je dala država, torej je njena dolžnost poskrbeti za izpad dohodka.’’

Visoke kazni

Nespoštovanje ukrepov bi tako posameznike kot podjetja lahko močno udarilo po žepu. Nadzor nad upoštevanjem priporočil bosta prevzela Inšpektorat za delo, ki bo preverjal izpolnjevanje zahtev za varnost na delovnem mestu, med kar spada tudi zaščitna oprema zaposlenih in Zdravstveni inšpektorat, ki že ‘’ves čas epidemije nadzira izvajanje odlokov vlade in odredb ministra za zdravje’’. Iz inšpektorata so nam sporočili tudi, da bo nadzor (spoštovanja ukrepov) odvisen od dejanskega stanja in ga bodo sproti prilagajali. V primeru nedoslednega spoštovanja ukrepov, se predvidevajo denarne globe, ki se gibljejo med 4.000  in 100.000 evrov za pravne osebe, med 2.000 in 50.000 evrov  za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in med 400 in 4.000 evrov za posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravi Andreja Mojškrc iz Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije.

NIJZ Slovenija To so nova priporočila za obnašanje na gostinskih vrtovih

Visoke kazni skrbijo predvsem manjša podjetja. ‘’Zaradi upada obiska se še nekako da slediti vsem gostom, ki gredo v sanitarije in se da sproti razkuževati mize in stole, se pa zgodi, da kakšnega gosta spregledaš in mogoče v naglici nedosledno razkužiš prostor namenjen gostom ali pa spregledaš, da jih več naenkrat dostopi do sanitarij in tu se porajajo dvomi in strah pred “neupravičenimi” globami,’’ nam svoje skrbi opišejo pri enem izmed ljubljanskih lokalov. Poleg tega veliko gostincem preglavice dela usmeritev, da lahko za isto mizo sedijo samo osebe iz istega gospodinjstva, saj so mnenja, da je to nemogoče preverjati. Glede kontroverznega ukrepa smo se obrnili na Zdravstveni inšpektorat, kjer so nam pojasnili, da je ‘’spoštovanje ukrepa, kdo sedi za isto mizo, odgovornost stranke,’’ ki bo v primeru kršitve sama nosila kazensko odgovornost.

Na inšpektoratu še poudarjajo, kako pomembno je ‘’da tako izvajalci storitev kot stranke spoštujejo higienska priporočila, objavljena na spletni strani NIJZ in da se pri tem zavedajo, da z izpolnjevanjem teh priporočil varujejo svoje zdravje in zdravje oseb v svoji bližini.’’