“Lahko potrdim, da preiskujemo poslovanje humanitarnega društva za pomoč otrokom Žogica, a je o kaznivem dejanju še prezgodaj govoriti,” nam je na vprašanje, ali drži, da se je omenjeno društvo znašlo pod drobnogledom, odgovoril Ivan Žaberl, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju.
Društva. Zavezuje jih zakon o društvih, letna poročila morajo redno oddajati Ajpesu, točnost podatkov pa nadzoruje Davčna uprava RS, ki je tudi prekrškovni organ. A je primere zlorab težko odkriti. Predvsem zato, ker ljudje, ki jim je pomoč namenjena, niti ne vedo, koliko denarja je bilo zbranega zanje in koliko ga lahko pričakujejo. Kot so nam na celjskem tožilstvu potrdili, trenutno na osnovi časopisnih objav po uradni dolžnosti preiskujejo še dve humanitarni društvi, in sicer Srček s sedežem v Celju in Sovo iz Maribora.
Mini pomoč, maksi stroški
Omenjeno društvo, registrirano leta 1995 na Upravni enoti Šentjur, je leta 2007 izkazovalo 299 tisoč evrov prihodkov.
Od tega zneska so za pomoč dejansko namenili skromnih 15 tisoč evrov, kar je le pet odstotkov vsega denarja, zbranega izključno s prošnjami, poslanimi različnim donatorjem po vsej Sloveniji.
Preostanek, torej kar 284 tisoč evrov, naj bi društvo prikazovalo, kot da je šlo za stroške, od poštnine naprej. Račune za storitve naj bi izstavljali različni samostojni podjetniki. To izkazuje letno poročilo društva, oddano Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) leta 2008.
Kot smo izvedeli, naj bi omenjeno društvo ovadil prav eden od večkratnih donatorjev z Mosta na Soči. Sumljivo naj bi se mu zdelo, da je sam doniral občutno več, kot je prejela neka prizadeta oseba.
“Ljudje so zavedeni”
O omenjenih zbiranjih je spregovorila tudi Suzi Kvas, direktorica Javnega zavoda Socio Celje, ki združuje tudi varno hišo in materinski dom. Nanjo smo se obrnili, ker društvo na svoji sicer zgledno urejeni spletni strani med drugim oglašuje, da je povezano z varnimi hišami in materinskimi domovi po vsej Sloveniji.
“Društvo Žogica je želelo delati prek nas, a smo se dogovorili, naj pridejo neposredno v stik z uporabniki. Če namreč nekdo želi darovati točno določenemu človeku, nas ne potrebuje za posrednika. Naj to stori transparentno. Se pa pogosto srečamo z informacijami, da nekdo zbira sredstva za nas, pa se izkaže, da gre za nekaj popolnoma drugega, ljudje pa so zavedeni in mislijo, da darujejo nam,” pravi Kvasova.
Ni vrnil klica
Predsednik in hkrati zastopnik humanitarnega društva Žogica Damjan Tavčar nam je, ko smo ga poklicali in prosili, naj pove kaj več o poslovanju in zbiranju denarja, dejal le, da se mora prej posvetovati z odvetnikom.
“Pustite telefonsko številko in poklical vas bom,” je obljubil. Poslali smo podatke prek SMS-sporočila in čakali deset dni, a nam klica ni vrnil.
