Kratkoročni cilj je konsolidacija in stabilizacija državnega dela lastništva, strateški pa ohranjanje NLB kot samostojne finančne institucije z več strateškimi partnerji, je povedal minister za finance Franc Križanič.
Minister na novinarski konferenci po današnji seji vlade v Ljubljani še ni mogel razkriti, v kolikšnem znesku naj bi se NLB dokapitalizirala. Vodstvo banke v strategiji skupine NLB predlaga 250 milijonov evrov visoko dokapitalizacijo, predlog obeh večjih lastnikov banke, države in belgijske KBC, pa je po njegovih besedah ta, da se ta znesek zracionalizira in zniža.
"Kakršnakoli že dokapitalizacija bo, pričakujem, da bodo delnice naprodaj po nizki, knjižni vrednosti. Da bi tisti, ki bodo delnice prodali, čez nekaj let dosegli 2,5-kratnik te vrednosti," je povedal Križanič.
Dokapitalizacija naj bi potekala z obstoječimi partnerji, razen če bi v zelo kratkem času uspeli najti novega. Preostali delež NLB, do 49 odstotkov, bi nato v drugi fazi ponudili na borzi.
Znano je, da je uprava banke pod vodstvom Marka Simonetija pred kratkim pripravila strategijo nadaljnega razvoja, ki je predvidevala tudi krčenje kapitalskega portfelja in odprodajo domačega tržnega deleža v Banki Celje. Prav tako naj bi se NLB delno umaknil z večine trgov, na katerih je trenutno prisoten, vključno s trgov v Srbiji in Italiji.
Da je načrtovana dokapitalizacija s strani lastnikov, tudi države, v trenutnem položaju edina prava možnost, se sicer strinja večina v ekonomskih krogih. Trenutna vrednost banke na trgu je namreč majhna, vlada pa napoveduje, da bo svoj delež v prihodnjih letih, ko se bodo razmere popravile, odprodala. Po pisanju Dnevnika naj bi sicer vlada svoj delež dokapitalizacije financirala tako, da bi odprodala drugo državno premoženje.
