Slovenija
349 ogledov

Država jim plača malico in prevoz

zivljenje 09.05.13. barvanje sten, beljenje, pleskanje, bela barva, valcek, foto Shutterstock
Družbeno koristno delo, ki postaja vse pogostejša oblika služenja kazni, za državo predstavlja strošek v višini več kot pol milijona evrov letno.

Družbeno koristno delo oz. delo v splošno korist se izreka po zakonu o prekrških in po kazenski zakonodaji. Po zakonu o prekrških sodišče takšen ukrep izreka kot nadomestilo plačila globe za storjene prometne prekrške in kot nadomestilo uklonilnega zapora. Nadomesti lahko do dveh let zapora ali denarno kazen. Izreka se lahko tudi v poravnalnem postopku ali v postopku odložitve kazenskega pregona, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Več kot 95 odstotkov oseb sodišče na delo v splošno korist napoti po zakonu o prekrških. Obseg in vsebina njihovega družbeno koristnega dela se določita na podlagi seznama, ki ga vodi sodišče. Delo po zakonu o prekrških lahko traja najmanj 40 in največ 400 ur.

Delež tistih, ki so sicer obsojeni na zaporno kazen po kazenski zakonodaji, pa se jim ta nadomesti z opravljanjem dela v splošno korist, je sicer skromen. Kot poudarjajo na MDDSZ, pa je tem lahko določeno tudi zelo veliko število ur splošno koristnega dela, saj dve uri dela odtehtata en dan zapora. To pomeni, da "prosto delovno mesto" zasedejo za več časa, zaradi česar se "čakalne dobe za izvedbo tega ukrepa še podaljšujejo", opozarjajo na ministrstvu.

Krijejo jim potne stroške in malico

Zagotavljanje dela v splošno korist namreč ministrstvu za delo predstavlja znaten strošek, saj "delavcem" krije stroške prevoza na delo in z dela, malico, stroške zavarovanja, v nekaterih primerih pa tudi stroške opravljanja izpita iz varstva pri delu.

Iz podatkov o letnih stroških, ki jih ministrstvo namenja tej obliki dela, je tako mogoče izračunati, da je povprečen letni strošek ministrstva na "delavca" v letih 2012 in 2013 presegel 150 evrov. Predlani je namreč ministrstvo za družbeno koristno delo 4103 ljudi namenilo več kot 620.000 evrov, lani pa za delo 3602 ljudi skoraj 550.000 evrov.

Tako družbeno koristno delo po eni strani predstavlja visok strošek, po drugi strani pa se po oceni ministrstva med 30 in 40 odstotkov ukrepov ne zaključi uspešno. Nekateri namreč delo prenehajo opravljati ali pa se ne držijo dogovora z izvajalsko organizacijo.

Na voljo 921 organizacij

V Sloveniji je 62 centrov za socialno delo (CSD) in 12 koordinatorjev za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist, ki so organizirani regijsko. Naloga koordinatorjev je predvsem oblikovanje in vzdrževanje mreže izvajalskih organizacij, ki omogočajo izvajanje nadomestne kazni.

Po podatkih MDDSZ je bilo v letu 2011 v 12 regijah 921 izvajalskih organizacij, ki so kandidatom omogočale opravljanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist. Najpogostejše organizacije, kjer napotene osebe opravijo družbeno koristno delo, so občine, osnovne šole, župnije, športni in mladinski centri, domovi za starejše, knjižnice, območna združenja Rdečega križa, vzgojni zavodi, stanovanjske skupine in nekatera dobrodelna društva.

Družbeno koristno delo omogočajo tudi varstveno-delovni centri, planinska društva, zavetišča za živali, muzeji, krajevne skupnosti, materinski domovi, krizni centri, fakultete, lutkovna gledališča, prostovoljna gasilska društva, bolnišnice, zdravstveni domovi, dijaški domovi in vrtci.

"Delavce" morajo nadzirati

CSD je dolžan organizirati izvedbo naloge za vsakega, ki ga sodišče s sklepom napoti na izvajanje dela v splošno korist, pojasnjujejo na MDDSZ. Pogosto gre za pomoč pri urejanju okolice, čiščenju, beljenju sten, vzdrževanju prostorov, hišniških opravilih in košnji.

Delo pristojni tudi nadzorujejo. Na strani CSD je za izvedbo in organizacijo naloge zadolžen posamezni strokovni delavec, na strani izvajalske organizacije pa mentor, ki spremlja neposredno izvedbo dela in nadzoruje število ur dela. Nadzor nad strokovnim področjem pa je v pristojnosti socialne inšpekcije.

Komentarjev 6
  • Mali Mrav Mrav 17:20 22.januar 2014.

    Kakšni stroški ? Malica in prevoz ? 70% družbeno koristnega dela se opravlja v domačem kraju. Tako ,da ni ravno veliko ljudi ,da bi se vozili prav daleč . Poleg tega pa se največ opravlja na komunali in v domu ...prikaži večmu za ostarele. V domu imaš malico ,tako ,da iz tega vidika nima država nič stroškov. Če pa pogledamo iz druge strani ,pa tisti ,ki opravljajo družbeno koristno delo vsaj malo razbremenijo zaposlene. Tako ,da mislim ,da to ni napačno. Kam pa gre ves ta denar pa samo "tisti" vedo.

  • privat 10:18 05.januar 2014.

    mat si puhloglavec....kaj znaš sploh razmišljati in v glavi premisliti kaj sploh govorijo tvoje besede??? sigurno si v službi z konbinezonom še zadužil lopato?? Res je da osnovna najnižja plača ne pokrije 10 dni življenja človeka v naši pokvarjeni ...prikaži veči družbi...samo kaj so krivi ti ki imajo tako malo plačo in so kaznovani in te kazni ne morejo plačati?? Ja vidiš zdaj da pluvaš sam po sebi in po svoji inteligenci..To kar bogovi ponujajo ,da lahko reveži plačajo z družbeno koristnimi deli je nekaj zelo lepega in samo to je tudi mogoče...saj reveži tega nikoli tudi nebi mogli plačati. Bogovi pa bi rabili dosti več zaporov ,da bi svoje sužnje zapirali in posledično bi rabili drage paznike ..itd,kar si tudi naši bogovi ne morejo privoščiti.

  • širhakl 00:21 05.januar 2014.

    Pametni so prekrškarji,poštenjakarji so/smo pa nori.Oćitno je tako.