Deklaracijo, ki je postavila temelje Demosovega političnega programa, je na množičnem protestnem
zborovanju zaradi aretacije
Janeza Janše prebral pisatelj
Tone Pavček. Zborovanje je bilo poimenovano
"odprta seja predsedstva RK ZSMS", ker so ga takratne oblasti prepovedale. Deklaracija je
bila objavljena v dnevnem časopisju, v Delu 10. maja 1989. Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska
demokratična zveza (SDZ), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Slovensko krščanskosocialno gibanje (SKSG)
in Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) so v uvodu deklaracije zapisali, da nesporazumi,
provokacije in odkrite sovražnosti, ki so jih leta 1989 doživljali Slovenci v Jugoslaviji, slednje
prepričujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izrečejo
svojo voljo, iz katere bi sledila dejanja v prihodnosti.
Deklaracija je bila sestavljena iz treh točk: prva je predvidela zahtevo živeti v suvereni
državi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena država lahko samostojno
odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. V tretji
točki je bilo zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično
samostojnost slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin,
demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno
in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov
Slovenije.
Majniška deklaracija je bila temelj političnega programa Demokratične opozicije Slovenije (Demos). V Demos so se leta 1990 pod vodstvom Jožeta Pučnika združile politične stranke, nastale v letih 1989–1990, in sicer SDZ, SDZS, SKSG oziroma Slovenski krščanski demokrati (SKD), SKZ in Zeleni Slovenije.