Ljudska vstaja v Egiptu, ki se je začela 25. januarja, je pretekli teden dosegla vrelišče. Sprva mirni množični protesti na trgu Tahrir, kar pomeni trg Svobode, so se sprevrgli v obračunavanje med tistimi, ki zahtevajo takojšnjo odstranitev Hosnija Mubaraka in njegovih ljudi, in tistimi, ki želijo da ostane do konca. Spopadi so zahtevali okoli 300 ljudi, približno pet tisoč naj bi jih bilo poškodovanih.
Tudi napoved Mubaraka, da bo odšel septembra, ko se mu konča mandat, ni pomirila protestnikov. Na ulicah danes vztrajajo že 13. dan, življenje počasi dobiva tako obliko, kot jo je imelo pred protesti. Razvoj dogodkov pa je verjetno odvisen tudi od današnjega sestanka z opozicijskimi strankami.
Dogajanje v Egiptu pa je imelo neposreden vpliv tudi na Slovenijo oziroma vsaj na tiste turiste, ki so letovali tam. Iz turistične agencije Kompas so nam v sredo še zagotavljali, da ni nobene potrebe po tem, da bi se njihovi potniki vrnili iz Egipta domov predčasno. V četrtek pa je nato prišel poziv premierja Pahorja, naj se vsi vrnejo domov. V petek so tako po njih poslali posebno letalo. Ko so pristali na Brniku, so si bili enotni – v letoviščih je bilo vse mirno, dopust je bil skrajšan povsem brez potrebe. Zdaj so na vrsti zahtevki za povračilo stroškov.
Prvak SDS Janez Janša zatrjuje, da je omejevanje dostopa do arhiva spodbudilo dejstvo, da se del dokumentacije nanaša na akcijo Udbe v Velikovcu. Akterji te akcije naj bi bili še danes aktivni politiki. Že lani je med razpravo ob ustavni obtožbi predsednika republike Danila Türka Janša spraševal o antentatu v Velikovcu. Takrat je Türk dejal, da ozadja ne pozna. Zdaj pa Janša trdi, da Türk laže, kar namerava tudi dokazati z dokumenti, ki so jih našli v državnem arhivu.
V pričakovanju dokumentov
Zgodba, ki se je čez cel teden vlekla na domači sceni, pa je povezana z dostopnostjo ali bolje nedostopnostjo arhivskega gradiva Službe državne varnosti. V petek je državni zbor sprejel novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Skozi proceduro je šla po hitrem postopku, ki se je začel po tem, ko je publicist Igor Omerza zahteval vpogled v določen del arhivov, ki jih je nato Sova v nasprotju z zakonom označila za tajne.
Dvignilo se je precej prahu – opozicija je prepričana, da je omejevanje dostopa do arhiva namenjeno prikrivanju podatkov o bombnem napadu leta 1979 v Velikovcu.
Koalicijska stran pa poudarja, da ne gre za zapiranje gradiva, pač pa le za reguliranje dostopnosti. To je po njihovih besedah nujno zaradi podatkov, ki so občutljivi z vidika ogrožanja pomembnih interesov države.
Opravičilo ne bo pokrpalo izgube
V četrtek je odjeknila novica, da je papež Benedikti XVI. razrešil metropolita in mariborskega nadškofa Franca Krambergerja. Uradno pojasnilo: vsak škof ob 75. letu papežu ponudi odstop in tako je storil tudi Kramberger. Da bi bil odhod povezan z ogromno finančno luknjo, ki je zazevala v mariborski nadškofiji, je zanikal. Se je pa opravičil za vse napake. Nasledil ga bo Marjan Turnšek.
