V povprečju so uslužbenci, ki so bili pristojni za izvajanje zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na dan izdali šest odločb. V najbolj uspešnem centru za socialno delo (CSD) je vsak uslužbenec izdal 20 odločb na dan, v najmanj uspešnem pa le eno.
To razliko je pokazalo revizijsko poročilo računskega sodišča o uvajanju novega sistema dodeljevanja pravic iz javnih sredstev. Računsko sodišče je 62 centrom za socialno delo poslalo vprašalnik, koliko odločb so izdali v prvih treh mesecih po uveljavitvi nove socialne zakonodaje (od 1. januarja do konca marca 2012).
Skrivajo tako dobre kot slabe
Kateri CSD-ji so bili pri izdajanju odločb hitri in kateri počasni, na Računskem sodišču niso želeli odgovoriti, zato smo podatke zahtevali na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Na pristojnem ministrstvu menijo, „da se je situacija normalizirala in da je sedaj obseg izdanih odločb po posameznih CSD-ji primerljiv“ zato imen najpočasnejših in najhitrejših CSD-jev „v prvih treh mesecih uporabe nove socialne zakonodaje ne bi želelo posebej izpostavljati“.
„Struktura zaposlenih na CSD-jih je bila različna, saj so bili nanje preneseni kadri iz občin (skupno 84), hkrati pa so nekateri CSD-ji tudi na novo zaposlovali (skupno 68), kar pomeni, da so imeli eni več kadra z izkušnjami s področja socialnega varstva, medtem ko so drugi morali več delati na uvajanju novih delavcev. Starostna struktura zaposlenih po posameznih CSD-jih se razlikuje, zato so imeli tisti CSD-ji z večjim številom starejšega kadra, večje težave pri prehodu na nov informacijski sistem. Zaradi vsega navedenega je bila intenziteta in obseg izdajanja odločb po CSD-jih različna, saj so morali posamezni CSD-ji zaradi svojih specifičnosti (večjih potreb po informiranju posameznih skupin prebivalstva, uvajanja novih delavcev, daljšega prilagajanja starejših zaposlenih na nov informacijski sistem in spremembe notranje organizacije dela) nameniti več dela na posameznih področjih,“ so ogromne razlike v prvih treh mesecih veljave nove socialne zakonodaje pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
politiki nas spodbudijo, kako je javna uprava prevelika, potratna, svoje svojce, prijatelje pa zaposlujejo v JU. Kako bi bilo lepo, če bi sin od prejšnjega župana mesta na Koroškem vozil vozilo komunalnega podjetja /primer Saubermaher
"Struktura zaposlenih na CSD-jih je bila različna, saj so bili nanje preneseni kadri iz občin (skupno 84), hkrati pa so nekateri CSD-ji tudi na novo zaposlovali (skupno 68), kar pomeni, da so imeli eni več kadra z izkušnjami s področja… ...prikaži več socialnega varstva, medtem ko so drugi morali več delati na uvajanju novih delavcev."Takole so zaključili in zdrava pamet bi rekla, da je temu tako. Vendar verjemite, pri nas je ravno obratno. Tam, kjer so zaposlovali nove, je bilo več in hitreje opravljenega, tam, kjer so stari kadri, gre po odločba na dan. pa malica, pa kaj po netu, pa kakšna debata, pol je pa že ura dve. zato objavite imena, če upate, bo razgalilo fenomen slovenske javne uprave.
Ta "fenomen" ni značilen samo za socialne centre, popolnoma ista situacija je v celotni javni upravi. Poznam mladega kirurga, ki opravi po 200 operacij na mesec in še več, njegov starejši šef pa eno ali dve na mesec. Si lahko… ...prikaži večo kar mislite kdo ima veliko večjo plačo od njiju. Eni hočejo plačo za to, ker imajo visoko kvalifikacijo, koliko pa delajo pa itak ni pomembno, pa tudi če nič ne naredijo si mislijo da si že s tem zaslužijo plačo, da pridejo samo sedet v službo. To je tipična miselnost zaposlenih v naši javni upravi: plačo si zaslužim z izobrazbo in ne z delom.