Epidemija kratkovidnosti

V zahodnem svetu potrebuje očala že med 30 in 50 odstotki mladostnikov, v azijskih državah, kot so Singapur, Hongkong in Tajvan, pa se je ta številka povzpela že na 80 odstotkov, piše Guardian. "O številkah ne moremo govoriti z gotovostjo, a porast kratkovidnosti, zlasti v vzhodnih državah, je res precejšen," pravi Winifried Amoaku s Kraljevega medicinskega centra.

Tradicionalna razlaga za nastanek kratkovidnosti je branje, ki po mnenju nekaterih znanstvenikov povzroči podaljšanje leče v otroških očeh, kar zamegli podobo, ki jo zazna zenica. Toda otroci so brali že stoletja, ali so morda krivi zasloni, se sprašuje avtorica. Znanstveniki se strinjajo, da lahko čezmerno buljenje v zaslon pospeši razvoj kratkovidnosti. A obenem pravijo, da niso preveč škodljivi, če jih gledamo na ustrezni razdalji.

Je krivo pomanjkanje svežega zraka?
Kriv bi bil lahko tudi upad športne aktivnosti v šolah. V raziskavi, opravljeni v ZDA, avtorji namreč ugotavljajo, da je je ena petina opazovanih osemletnikov postala kratkovidnih v štirih letih. In prav ti se niso ukvarjali s športom.

V raziskavi dva tisoč 12-letnih Avstralcev so ugotovili, da ukvarjanje s športom v zaprtih prostorih nič ne prispeva k boljšemu vidu otrok, medtem ko sedenje na svežem zraku pomaga.

Krivdo bi lahko pripisali tudi hrani z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, kar pa ne pojasnjuje skokovitega porasta števila kratkovidnih otrok v Aziji, ki ima že tradicionalno z ogljikohidrati bogato hrano. Strokovnjaki zato svetujejo redno prehrano in gibanje, če še to ne pomaga, pa je treba spoznati, da očala niso nič hudega.