Razpravljalci so sicer menili, da ob sicer pravi usmeritvi in vlaganjih v znanost ni izjemnih, izstopajočih rezultatov.
Za doseganje večje konkurenčnosti in dobička niso dovolj samo inovacije, te poskrbijo, da določen izdelek opravlja svojo funkcijo, je povedal Turk, ampak tudi ustvarjalnost. Ta namreč daje dodaten pomen, ki ga ima izdelek za določenega kupca, npr. da je zdrav, da je lepo oblikovan, da je okolju prijazen. Ti pomeni, zaradi katerih so kupci pripravljeni za takšen izdelek plačati več, pa se po njegovih besedah dotikajo sistema vrednot.
Priložnost Evrope je v tem, da izvozi svoje vrednote, kot so socialna in zdravstvena varnost, skrb za okolje, tradicija v znanosti, umetnosti in humanistiki, ter se sooči s slabostmi, kot so premalo tveganja, neindividualnost, zanašanje na državo pri zagotavljanju storitev, slaba podpora novim podjetjem, in privabi ustvarjalne talentirane ljudi.
Pri Lizbonski strategiji zato Slovenija v središče postavlja preplet in iskanje sinergij med štirimi glavnimi stebri - inovacijami in kreativnostjo, poslovnim okoljem, skrbjo za ljudi in skrbjo za okolje. Turk tudi meni, da bi morala lizbonska strategija bolj neposredno nagovarjati posameznika oz. posamezna podjetja, saj da je EU in vlade držav prepočasne pri uvajanju reform in sprememb.
Tudi Evropska komisija se skuša lotiti stvari na podoben način, pravi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Med glavnimi izzivi je navedel globalizacijo, saj je veliko vprašanj, s katerimi se bo treba ukvarjati v prihodnosti - hrana, podnebne spremembe, pitna voda, energija, varnost -, globalnih, staranje prebivalstva in skrb za okolje. Socialna varnost bo po Potočnikovih besedah ostala visoko na dnevnem redu, tudi varovanje okolja, tako da se je treba usmeriti v znanje.
