Slovenija
9 ogledov

Formalni problem s podpisi

Zoran Janković Špela Mohorič
30 poslancev le malo pred polnočjo – tik pred iztekom roka – vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Bodo podpise sploh upoštevali?

Zahtevo je podpisalo 27 poslancev PS, poleg njih pa še nekdanji poslanec PS Borut Ambrožič, poslanec SD Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

Dvakrat priložili iste zapise?

Vendar, kot kaže, zahtevi za referendum čaka težka pot. Kot je povedal predsednik državnega zbora Gregor Virant se je problem pojavil pri podpisih pod zahtevo za referendum o zakonu za sanacijo bank. "Obe zahtevi sta bili vloženi pravočasno. Je pa formalni problem pri zahtevi, ki se nanaša na zakon o sanaciji banki. Na prvi pogled kaže, da je zahtevi priložena kopija oziroma scan podpisov. To pa je lahko problematično," je pojasnil Virant. Zahteva za referendum o Slovenskem državnem holdinguni problematična, podpisi so lastnoročni. "Neuradne informacije iz poslanske skupine kažejo, da so preprosto vzeli kopijo podpisov za en zakon in jo priložili drugemu zakonu," je še povedal Virant.

Dokončno odločitev glede razpisa za referendum bo po posvetovanju s pravniki sprejel v petek. Vlada je sicer že napovedala, da se bo v primeru zahteve za referendum obrnila na ustavno sodišče.

Möderndorfer: "Ne piše, da morajo biti podpisi originalni"

"Scan ni nič drugega kot elektronski zapis oblike originalno deponiranih podpisov. Na ta način smo dali podpise, za katerimi vsi poslanci in poslanke verodostojno stojijo," je vodja PS Jani Möderndorfer komentiral dvome predsednika DZ Gregorja Viranta v podpise pod zahtevo za referendum o sanaciji bank.

Nikjer v zakonu ne piše, da morajo biti podpisi originalni, je v izjavi novinarjem poudaril Möderndorfer; pomembno je le, da mora biti volja poslank in poslancev jasno izražena. Zato so danes vsi podpisniki zahteve za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu Virantu v elektronski obliki še enkrat poslali potrditev, da je bila njihova volja ob podpisu zahteve zelo jasna izražena, je dejal.

Möderndorfer je ogorčen in prizadet, da Virant misli, da je te podpise poneveril oz. zlorabil. "Če je res tako, je njegova dolžnost, da me kazensko ovadi," je poudaril.

"Janković je nekredibilen"

Na informacijo so se že odzvali v koalicijskih SDS in NSi. V SDS so zapisali, da sta se "PS in SD dokončno razgalili kot orodje stricev iz ozadja, ki so slovensko suverenost ogrožali pred 21 leti in jo ogrožajo tudi danes", Zoran Janković pa je po njihovih ocenah nekredibilen, saj da je večkrat izjavil, da ne bodo zahtevali referenduma. Hkrati so napovedali, da bo ta "destruktivna poteza Jankovića in Lukšiča še dodaten motiv, da se temeljito razišče krivda za rop slovenskih bank".

V NSi pa opozarjajo, da PS ne izbira sredstev pri rušenju vlade, čeprav v škodo Sloveniji. Slaba banka bi po njihovem mnenju "odkrila nečednosti stricev iz ozadja". V NSi so razočarani nad vložitvijo zahtev. Opozicija, zlasti Pozitivna Slovenija, je s tem zastavila interese in suverenost države, ji zabila avtogol in jo znova porinila na rob prepada, so v današnjem odzivu zapisali v NSi.

"Pokazali pravi obraz"

"Stranka Pozitivna Slovenija pokazala vso svojo destruktivnost v vsej svoji luči, ki pa nikakor ne pomeni luči za spodbuditev slovenskega gospodarstva ter s tem posledično za zagotavljanje blaginje ljudi. S tem so v tej stranki končno pokazali svoj pravi obraz v delovanju tega mandata Državnega zbora RS: da jim dejansko ni mar za razvoj Slovenije, spodbudo gospodarske aktivnosti, za ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih, za ljudi. Očitno je postalo tudi, da so v PS sami spodbujali nevladni sektor, da bi se ta dva referenduma zgodila," pa so sporočili iz stranke SLS.

Ugotavljajo, da v PS niso pripravili nobenih konkretnih zakonov za rešitev razmer v Sloveniji ter da samo "rušijo in razbijajo vsakršne predloge, ena sama zloba jih je. Če so to »novi« obrazi v slovenski politiki, potem je ta definicija po prepričanju SLS zelo slaba".

V DeSUS-u so zahtevi ocenili za neodgovorno ravnanje.

SD: Predlagali smo svoje rešitve

"Na koncu vlada nosi absolutno odgovornost za ta dva referenduma, ker ni reagirala v skladu s priporočili in predlogi, ki smo jih podali Socialni demokrati," pa sta sporočila predsednik SD Igor Lukšič in predsednik poslanske skupine stranke Janko Veber.

Zatrdil sta, da so v stranki vseskozi opozarjali, da sta zakona slaba in ob tem ponudili svoje rešitve, "vendar nam vlada ni prisluhnila".

Virant: Zoran Janković Janezu Janši napovedal totalno vojno

Z vložitvijo zahteve za referendum o državnem holdingu in slabi banki je prvak PS Zoran Janković po besedah predsednika DL Gregorja Viranta napovedal premieru Janezu Janši totalno vojno. Žrtev pa bodo država in državljani, je Virant komentiral zahtevo opozicijskih poslancev za razpis zakonodajnih referendumov o obeh zakonih.

Ali je res treba zaustavljati dva zelo pomembna državna projekta, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani vprašal Virant. Slabše, kot da se na področju sanacije bank ne zgodi nič, pravzaprav ne more biti, je dodal.

Če zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumu pade, ne bomo mogli reševati problema slabih bančnih terjatev s prenosom na posebno družbo, prav tako država ne bo mogla jamčiti zanje in ne uporabljati posebnega evropskega likvidnostnega mehanizma, ki je bil v zakon vnesen na zahtevo Banke Slovenije, ga je dopolnil predsednik DL in finančni minister Janez Šušteršič.

Edina možnost, ki nam še preostane za reševanje bank, je, da jih ponudimo naprodaj za en evro, zatem pa naj jih kupec rešuje naprej, je povzel.

Pahor: vložitev zahteve začenja vnovično obdobje politične negotovosti

Predsedniški kandidat Borut Pahor (SD) je sporočil, da vložitev zahteve za referendum, ki je ne podpira, začenja vnovično obdobje politične negotovosti in morda posledično politične krize, ki se ji je mogoče izogniti izključno z dogovorom parlamentarnih strank, za katerega se zavzema.

"Bolj kot se zdi nemogoče, da je tak sporazum, tudi zavoljo vložitve referendumov, sploh realen, bolj bo jasno, da je nujen za rešitev krize in si je potrebno zanj aktivno prizadevati," je prepričan.

Pravi, da ni podprl ne sedanje vlade ne obeh zakonov, da pa si je prizadeval, da ne bi znova prišli v položaj, ko bi bili referendumi zgolj politični obračun med zagovorniki in nasprotniki vlade. "Slovenija je eno takšno izkušnjo že doživela in zanjo dobesedno plačuje visoko ceno, ponovitev te izkušnje pa bi se lahko končala z izgubo razvojnih priložnosti Slovenije za celo generacijo," meni Pahor.

Zver: "Negativno sem presenečen"

"Negativno sem bil presenečen, ko sem izvedel, da je skupina 30 poslancev strank podpornic Boruta Pahorja in Danila Türka v torek malo pred polnočjo vložila zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Menim, da je njihova poteza napad na suvereno in samostojno Slovenijo. Žal ni prvič, da so podporniki Pahorja in Türka proti samostojni Sloveniji. Veliko nasprotnikov osamosvojitve je predsednik Türk celo odlikoval," je v izjavi za javnost svoje mišljenje o refrendumu zapisal predsednipki kandidat Milan Zver.

Po Zverovem mnenju referendum o ključnih protikriznih ukrepih namreč pomeni zanesljivo poslabšanje bonitetnih ocen. "Očitno želijo stranke podpornice Danila Türka in Boruta Pahorja nadaljevati jugoslovansko politiko zadolževanja, ki je Slovenijo že pripeljala na rob bankrota. Referendum namreč pomeni pomeni blokado in zaradi nje predstavlja veliko nevarnost dokončnega bankrota. Sprašujem se, kaj Pahorjevi in Türkovi podporniki sporočajo javnosti? Odgovor je jasen. Da kljub inflaciji besed in leporečja z dejanji dokazujejo, da jim ni mar za Slovenijo. Podporniki Türka in Pahorja dokazujejo, da so del problema in ne rešitve. Menim, da bi morali za svoje početje osebno odgovarjati. Slovenija si take politike namreč ne zasluži," je še zapisal.

Sindikat zbral premalo podpisov

Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je vložil tudi Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, a se je izkazalo, da k pobudi niso vložili dovolj veljavnih podpisov.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije pa je vložil pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, a jo je po dogovoru z ministrstvom za finance umaknil.

Zadnji pogovori včeraj zvečer

Prav tako zahteve za referendum ni izglasoval državni svet. Referendum o obeh zakonih je tako lahko zahtevalo še 30 poslancev, rok za vložitev zahteve pa se je iztekel včeraj opolnoči. Zadnji pogovori o možnosti vložitve zahteve so v opozicijskih poslanskih skupinah stekli v torek zvečer, nato pa so zahtevo vložili malo pred iztekom roka.

Komentarjev 163
  • Žurnalček 18:33 05.december 2012.

    Veteran@ Sem ti že dostikrat povedal , da ne moreš biti ne vem kako pametna oseba , če sebi laskaš , zaradi tega , ker si 10 dni pil na kakšnem vogalu pir , z veteranom. Veteran sem jaz z ...prikaži večz z 4 prakso in to ne proti JNA, ampak malo hujšimi !

  • Žurnalček 18:28 05.december 2012.

    Njih hočemo v čuzi in tudi bodo , denar pa vrnjen državi! In ne samo oni ! 2000 njih bomo čuziral, prej ne odnehamo ! Jasno !

  • Žurnalček 17:55 05.december 2012.

    Trsten @ - GSV3PLMM